BESEDA ŽIVEGA BOGA

Prišel sem, da vržem na zemljo ogenj, in kako želim, da bi se že vnel! Biti pa moram krščen s krstom in kako bridko mi je, dokler se ne izvrši. (Lk 12,49–50)

BESEDA O BESEDI  
OGENJ NA ZEMLJI (Lk 12,49–53)
Zgodovinarji pravijo, da ga je poznal že pračlovek. Stari Grki so verovali, da ga je dal ljudem Prometej potem, ko ga je bil ukradel bogovom.  Jezus pa pravi v današnjem evangeliju, da ga je on prinesel na zemljo. V kakšnem pomenu?
Ogenj je prinesel na zemljo, ker je v njem stopil na zemljo sam učlovečeni Bog. Bajeslovje starega veka ve povedati, da so se ob raznih priložnostih bogovi družili z ljudmi. Toda to ni bilo druženje iz ljubezni in tudi nobeno teh božanstev se ni učlovečilo. Jezus pa, sveti in vsemogočni Bog, je iz ljubezni do ljudi privzel nase človeško naravo, ob tem pa ni prenehal biti Bog. To je ogenj, ki je več kot prazgodovinski, več kot prometejski in več kot bajeslovni.
Ta ogenj je na zemljo zares »vržen«. Zemlja ga namreč ni bila zmožna sama prižgati. Bog, ki bi ga ustvarila človeška domišljija, je bil drugačen. S svojo vsemogočnostjo bi nas strašil. Z vzvišenostjo odbijal, z vsevednostjo poniževal in z bogastvom preziral. Jezusov božanski plamen pa je gorel drugače. Oznanjal je svetost, pa je bil prijatelj grešnikov. Izžareval je čistost, a se dal maziliti od prezirane prešuštnice. Pljuvali so mu v obraz, pa je molčal, križali so ga, pa je odpuščal, umorili so ga, pa je molil, živ se je dvignil iz groba, pa se ni nad nikomer maščeval. Takšnega Boga ni mogel izsanjati noben Jud ne Grk ne Rimljan. Takšnega ognja ni bilo sposobno podtakniti nobeno bajeslovje. Prižgati ga je mogel le Bog sam.
Zato moremo reči, da je ogenj, ki ga je Jezus vrgel na zemljo, on sam, njegova osebnost, njegov svetli lik. Čez Cerkev se lahko pritožujemo, nad kristjani se lahko pohujšujemo, na račun dobričine se lahko smehljamo, toda ogenj Jezusove svetosti lahko le spoštujemo in občudujemo. (po: Beseda da besedo)

 
20. nedelja med letom     

Bog je navzoč
Bog je na svet vrgel ogenj, za katerega želi, da se razplamti.
Po njegovi svetlobi in toplini bo tako lahko navzoč med množicami – med kristjani in tudi tistimi, ki se ne prištevajo mednje. Tako bo Bog navzoč povsod. Pa ga znamo povsod iskati in ga tudi najti?

Povsod, kjer ljudje ljubijo ljudi, je Bog na delu, je Bog navzoč. Kdor živi v ljubezni, veren ali neveren, živi zavestno ali nezavestno v magnetnem polju Boga, ki je Ljubezen.
Bog je navzoč v vsaki lepi besedi, ki te tolaži in podpira. Bog je roka na tvoji rami, ki te opogumlja in prijazno opominja, kadar stopaš po temnih poteh.
Bog je navzoč v ustnicah, ki te z ljubeznijo poljubljajo. Toplino njegovega srca čutiš v objemu. Kjer živi ljubezen v srcih ljudi, se lahko le-ti pogovarjajo o Bogu in drug drugega razumejo. (po: Phil Bosmans)

V tem tednu goduje        

20. avgust  SV. BERNARD
Rodil se je leta 1090 blizu Dijona v Franciji. Študij je dokončal v Chatillonu. Kmalu mu je umrla mati. To je v sedemnajstletniku izzvalo pravo krizo, saj je bil zelo navezan na svojo dobro in pobožno mater. Umaknil se je v samostan Cîteaux, s seboj pa je pritegnil še trideset svojih sorodnikov. Živel je zelo strogo in zadržano. Leta 1115 je dobil nalogo, da ustanovi opatijo v Clairvauxu (Chiaravalle), ker je veliko mladih hotelo stopiti v cistercijanski red. Opatija je lahko sprejela okrog sedemsto menihov. Po razkolu v Cerkvi (2 papeža hkrati) je ostal na strani zakonitega papeža in zanj pridobival tudi druge. Spremljal je politično dogajanje in se boril proti Arnaldu iz Brescie. Podpiral je papeža Evgenija III., ko je ta pozival Evropo v II. križarsko vojno. Umrl je leta 1153.

Praznujemo  praznik

Devica Marija Kraljica – 22. avgusta
Marija je Kraljica, ker je mati našega Gospoda; kraljevsko veličastvo odseva s Sina nanjo – zato je Kraljica, ker je mati njega, ki je Kralj vseh kraljev. To versko prepričanje je izraženo v krščanski umetnosti že v najstarejših časih. Ne dolgo potem najdemo tudi zapisana pričevanja o tej veri. Sv. Efrem Sirski že v 4. stoletju na primer s poudarkom naslavlja Marijo z »Gospodarica« ali »Gospa«. V 5. in 6. stoletju imamo pri vzhodnih cerkvenih očetih veliko pričevanj o Marijinem kraljevskem dostojanstvu. Čudovita himma »Akathistos« iz 7. stoletja na primer vzklika: »Prepeval bom himno Materi Kraljici in se ji bom z radostjo približal, da bi v veselju poveličeval njena čuda.«Latinski srednji vek, ki je marsikaj sprejel iz bizantinskih duhovnih zakladov, je Mariji dajal naslov Kraljica zelo pogosto. Tudi tri velike marijanske antifone, ki so tedaj nastale in jih še vedno molimo, se začenjajo s kraljevskim naslovom: »Pozdravljena, Kraljica«; »Raduj se, Kraljica nebeška«, »Zdrava, o nebes Kraljica«. Verni srednjega veka so se zavedali, da Marija v duhovnem kraljestvu nima takšne oblasti in moči, kakršno ima Kristus. Je Kraljica, toda Kraljica usmiljenja (in seveda tudi Mati usmiljenja). Neki nabožen pisatelj je to lepo izrazil z besedami: »Vladarstvo preblažene Device se resnično, polnopravno in v pravem pomenu besede raztega na vse tisto, kar zadeva božje usmiljenje; Marija je torej v pravem pomenu Kraljica usmiljenja.«
Bog je Marijo od vekomaj izvolil, da bi bila mati njegovega učlovečenega Sina, kar je edinstvena naloga v celotnem stvarstvu. Marija je bila s tem vnaprej izvoljena, da bi imela delež pri kraljevanju svojega Sina.
Marijino kraljestvo se uveljavlja na materinski način, zato je papež Pij XII. zaupal Mariji, ki jo imenujemo posebej tudi Kraljica miru, eno najvažnejših zadev človeškega rodu: tako krhek svetovni mir dosežen s tolikimi mukami. Z okrožnico »H Kraljici nebes« je leta 1954 uvedel praznik Marije Kraljice, ki ga zdaj obhajamo 22. avgusta – osmi dan po Marijinem vnebovzetju. Ta dan je primerno izbran, saj se je Marijino kraljevanje v polnosti in z vso učinkovitostjo začelo uresničevati šele od dneva njenega vnebovzetja.

MAŠNI NAMENI

NED—18.8.
20. ned. med letom
Helena (Alenka), cesarica    
7.30 češčenje
8.00 za vse župljane – žive in rajne
9.30 za +Vinkota -oblet., Marijo in Antona Vitanc

PON—19.8.
Janez Eudes, duhovnik    
18.30 za +Ljudmilo ter Marijo, Franca, Janija Rančigaj in vse Brežnove

TOR—20.8.   
Bernard, opat, cerkveni učitelj        
18.30 za +Alojza Lukmana

SRE—21.8.
Pij X., papež        
18.30 za +Marijo -oblet. In Franca Rančigaj z Gomilskega

ČET—22.8.
Devica Marija Kraljica
17.00 Za +Vero in Fridota Kolar (v Šentrupertu)
18.30 za +starše Virant in Kovačič

PET—23.8.  
Roza iz Lime, redovnica      
18.30 za +Baševe

SOB—24.8.
Jernej (Natanael), apostol         
18.30 za +Ludvika in Terezijo Topovšek

NED—25.8.
21. ned. med letom
Ludvik IX., kralj    
7.30 češčenje
8.00 za vse župljane – žive in rajne
9.30 za +Borisa Turnšek -oblet.
Sv. krst

Bralci v nedeljo: I. Lucija Blatnik, Tilen Hadolin II. Majda Jelen, Maja Rojnik
Dežurni ministrant(ka): Anja in Luka Rožič Plazovnik
Urejanje in krašenje župnijske cerkve: Grajska vas

Počitničarji, dopustniki! Bog naj vas spremlja povsod! Vi pa ne pozabite na vsakdanjo molitev in srečanje z njim ob nedeljah v Božji hiši!

Napoved: v nedeljo, 1. septembra bo ob 100-letnici posvetitve bazilike Lurške Marije v Brestanici romarski shod bolnikov, invalidov in ostarelih. Ob 14. uri bo zbiranje, priložnost za spoved, ob 14.00 uri rožni venec trpečih, ob 15. slovesna škofova maša, maziljenje, blagoslov z Najsvetejšim. Pa naj bo med drugimi prošnjami tudi ta: da bi drugo leto naša župnija romala v Lurd.