BESEDA ŽIVEGA BOGA
Tiste dni je prišel Jezus iz Nazareta v Galileji in se je dal Janezu krstiti v Jordanu. In ko je stopal iz vode, je videl odpirajoča se nebesa in Duha, ki je kakor golob prihajal nadenj in na njem ostal; in zaslišal se je glas iz nebes: »Ti si moj ljubljeni Sin, nad teboj imam veselje.« (Mr 1,9–11)
BESEDA O BESEDI
KOT LJUBLJENI BOŽJI OTROCI (Mr 1,7–11)
Ko se je Kristus postavil v vrsto, da bi prejel Janezov krst, se je približal grešnikom in se poistovetil z njimi. Ne samo z grešniki, ampak tudi z vsemi ubogimi, zatiranimi in potrtimi, ki so sestavljali takratno večino prebivalstva Palestine. Ne čudimo se zato, da se je Janez Krstnik branil, da bi krstil Kristusa. Kristus je s krstom v Jordanu ljudem dal jasno vedeti: »Jaz sem na vaši strani!« S krstom je Kristus začel svoje javno delovanje.
Slog, ki ga je začel pri krstu, je ohranil pri javnem delovanju. Nikoli se ni izogibal stika z grešniki in vedno je bil solidaren z ubogimi. Ni se Jezusov krst povzdigoval nad grešnike, ampak ji je prišel klicat k odrešenju. Kristus, ki je bil edini brez greha, se je približal grešnikom in jim bil kot starejši brat. Tako nam je razodel, da smo ljubljeni Božji otroci, kakor je zanj dejal »glas iz nebes« pri krstu: »Ti si moj ljubljeni Sin, nad teboj imam veselje« (Mr 1,11).
Tudi mi smo bili krščeni in pri krstu nas je Bog naredil za svoje otroke. Tako smo tudi mi postali njegovi ljubljeni sinovi in tudi za nas veljajo besede iz evangelija: »Ti si moj ljubljeni sin, nad teboj imam veselje.« Tudi mi smo prejeli poslanstvo, da bi tam, kamor nas je Bog postavil, posvečevali vse stvari in ljudi okoli sebe. Da bi vse po nas postajalo boljše in plemenitejše.
Razlagalci Svetega pisma vidijo v Jezusovem krstu pomenljivo simboliko. Kristus se je ponižal, ko se je pri krstu potopil v vodo. Spustiti se v globine voda simbolično pomeni, da se Kristus spušča najnižje, med grešnike. Ko stopi v vodo, jo posveti. Kristus se dotakne vode, snovi, narave, in vse to posveti. Voda odslej ne bo samo voda, ampak bo tudi znamenje, da je Jezus stopil v vodo in jo posvetil, uporabljali jo bomo pri krstu in bo krščencem posredovala Božje življenje.
Na praznik Jezusovega krsta se spomnimo svojega krsta, obudimo vero, da je tudi nas Bog sprejel za svoje ljubljene otroke in nam dal poslanstvo. Iskreno in ponižno ga prosimo, da bi vse stvari v moči svetega krsta posvečevali in se v zavesti, da nas Bog ljubi, bojevali zoper zlo v sebi in okrog nas. (po: B. Rustja, Tvoje obličje iščem)
Jezusov krst
Zahvaljen, Gospod, da si se dal krstiti in nam tako pokazal pot
k odrešenju. Vode Jordana so bile priča tvoje ponižnosti,
ko je Janez krstil tebe, Sina, ki si od vekomaj Bog.
V podobi goloba, starozavezne ptice z Noetove ladje,
se je nadte izlila milost neba. Zdaj jo podarjaš nam,
rojenim v krstu istega Duha, da bi ti nekoč pri Očetu
mogli zreti iz obličja v obličje.
B. Golob, Zahvala za Božji kruh
Jezusov krst nas vedno spominja tudi na naš krst. S tem zakramentalnim dejanjem, s krstom, se za nas zgodi nekaj velikega. Sv. krst nas namreč očiščuje grehov (tako izvirnega greha in vseh, pred krstom storjenih grehov!), hkrati pa nas tudi prerodi za Božje posinovljene otroke. Pri krstu smo deležni Božje narave, postali smo tempelj Svetega Duha in sodediči s Kristusom. Sv. krst je tako temelj našega krščanskega življenja in vrata k življenju v Svetem Duhu. S krstom se včlanimo v Cerkev in postanemo deležni njenega poslanstva.
Pri svetem krstu smo torej postali člani Cerkve, postali smo Božji otroci in dediči nebeškega kraljestva. Vendar krst ni konec, ampak šele začetek odrešenjskega procesa. Po krstu nas Bog vabi naprej! Tako moramo tudi kristjani iz krsta rasti v novo življenje. Dejansko: biti krščen pomeni vstopiti v proces umiranja staremu grešnemu človeku in vstajenje ter rast v Jezusovo življenje v moči Svetega Duha. Božje življenje, ki izvira iz zakramenta sv. krsta, ni nek dodatek k našemu vsakdanjemu življenju, marveč zadeva vse naše bitje; preoblikuje nas v najglobljem smislu. (po: J. Kužnik, V Marijini šoli)
MOLITEV V PRIPRAVI NA IZBOR ČLANOV ŽPS
Nebeški Oče, tvoj Sin nam naroča:
Pojdite tudi vi v moj vinograd; daj nam duha modrosti, da se bomo velikodušno odzvali delu v župniji in izbrali primerne člane ŽPS, ki bodo v našem imenu in z našo pomočjo sodelovali z duhovniki v dušnem pastirstvu in uresničevanju smernic vseslovenske sinode.
To te prosimo po priprošnji Device Marije, blaženega Antona Martina Slomška, blaženega Alojzija Grozdeta in blaženih drinskih mučenk.
Po našem Gospodu Jezusu Kristusu, tvojem Sinu, ki s teboj v občestvu Svetega Duha živi in kraljuje vekomaj. Amen
Naslovljeno na vas
Župnijski pastoralni svet
Župnijski pastoralni svet (v nadaljnjem besedilu: ŽPS) je krovna organizacija vseh laiških gibanj v župniji in skrbi za sodelovanje med duhovnikom in laiki v župniji.
STATUT ŽUPNIJSKEGA PASTORALNEGA SVETA V SLOVENSKIH ŠKOFIJAH
I. NARAVA IN NAMEN
1. člen: Župnijski pastoralni svet (ŽPS) je župnikovo posvetovalno in delovno telo, ki preučuje, načrtuje, spremlja in preverja izvajanje pastoralnega dela v župniji.
2. člen: ŽPS predstavlja in izraža edinost v različnosti karizem, služb in stanov v župniji. Spodbuja in omogoča soodgovornost in sodelovanje vseh vernikov pri pastoralnem delu v župniji na področju oznanjevanja, bogoslužja in dobrodelnosti ter pri tem povezuje delo duhovnika in laikov.
3. člen: ŽPS ima svoj sedež v župnijskih prostorih.
…
IV. PREDLAGANJE IN VOLITVE
7. člen: Predlaganje in izbira članov ŽPS se izvedejo v skladu s Pravilnikom za volitve članov ŽPS v slovenskih škofijah.
8. člen: Predlaganje in volitve članov ŽPS pripravi in vodi komisija za izbor članov novega ŽPS, ki jo imenuje dosedanji ŽPS, če tega ni, pa župnik.
9. člen: Pravico voliti ima vsak župljan, ki je dopolnil 16 let in je prejel zakramente uvajanja.
10. člen: Pravico biti izbran ali izvoljen ima vsak, ki izpolnjuje pogoje v 9. členu in je v polnem občestvu s katoliško Cerkvijo ter ga odlikuje trdna vera, nravno življenje in razsodnost (kan. 512 par. 1)
11. člen: Župnik zaprosi ordinarija za potrditev, nato pa pošlje dekanijskemu animatorju za ŽPS seznam in naslove članov.
12. člen: Mandatna doba članov ŽPS traja pet let. Po preteku mandatne dobe je posameznik lahko ponovno izvoljen. V primeru, da kdo ne more več sodelovati v ŽPS ali da trikrat neupravičeno izostane, mu pravica do članstva ugasne. Nadomesti ga tisti, ki je za določeno področje prejel največ glasov, ali tisti, ki ga delegira ustrezno telo oziroma ga imenuje župnik.
MAŠNI NAMENI
NED—11.1.
JEZUSOV KRST
Pavlin Oglejski, škof
7.00 češčenje
7.30 za vse župljane – žive in rajne
10.00 za +Marijo in Ignaca Ocvirk
vabilo: 10.00 Podelitev liturgičnih služb bogoslovcema
Maticu Lesjaku in Mateju Vunojčiču.
PON. – 12.1.
Tatjana (Tanja)
17.00 za +Milico in Štefana Korivšek
TOR—13.1.
Hilarij, škof, cerkv. uč.
17.00 za +Jožeta Čulka in vse Murnove
SRE—14.1.
Odon (Oton)
17.00 za +Valerijo Brdnik
ČET—15.1.
Absalom, koprski škof
16.00 za +Trapove (v Šentrupertu)
17.00 za vse verne rajne
PET—16.1.
Honorat, škof
17.00 za +Antona Jelena
SOB—17.1.
Anton (Zvonko), opat
17.00 za +Rozalijo Pustoslemšek -oblet. in vse njene
NED—18.1.
2. nedelja med letom
Marjeta Ogrska, knegin.
7.00 češčenje
7.30 za vse župljane – žive in rajne
10.00 za +Alojza Lukmana
Začetek molitvene osmine za edinost kristjanov
Versko srečanje za odrasle (1.) Tema: Ljubezen do sovražnikov. Voditelj bo dr. Alojz Pirnat, duhovnik v Taboru. Lepo vabljeni v sredo, 14.1. ob 19h. Povabite še druge.
Svetopisemska skupina se zbere v četrtek ob 19.00 uri v župnišču. Vabljeni.
Mladinski: bo v soboto ob 19.00 uri v Domu srečanj.
Bralci: v nedeljo: I. Tilen Hadolin, Janez Jelen II. Mojca in Tjaša Zakonjšek
Dežurni ministrant(ka): Špela Polak, Anja Šket
Urejanje in krašenje župnijske cerkve: Trnava
Pozor! Druga sv. maša je zdaj vedno ob 10.00 uri (v katerikoli cerkvi).