Oznanila v PDF obliki za tiskanje
BESEDA ŽIVEGA BOGA
Nato ga je hudič povedel gor, mu v hipu pokazal vsa kraljestva sveta in mu rekel: »Tebi bom dal vso to oblast in njihovo slavo, kajti meni je izročena in lahko jo dam, komur hočem. Če torej predme padeš in me moliš, bo vsa tvoja.« Jezus mu je odgovóril: »Pisano je: Gospoda, svojega Boga, môli in njemu samemu služi!«
BESEDA O BESEDI (Lk 4,5–8)
KAKŠEN NAJ BO POST Lk 4,1–13
Postni čas, ki smo ga pričeli minulo sredo s spokornim obredom pepeljenja, je »močen« čas bogoslužnega leta. Dejstvo pa je, da Bog noče samo zunanjih postnih vaj – pritrgovanja v jedi in pijači, v zabavah in še v čem, temveč tudi in predvsem notranjo prenovo – da si prizadevamo za pravičnost in dobroto. Post ni teater, ki traja štirideset dni, post je čas prizadevanja za notranjo lepoto. – Kako je to lepoto mogoče doseči, je povedano v prvem postnem hvalospevu: »Z večjo vnemo naj bi se posvečali molitvi in delom ljubezni do bližnjega.« Cerkev, ki ji je zaupana razlaga evangelija, nas uči, da ljubezen do bližnjega pokažemo s telesnimi ni duhovnimi deli usmiljenja. Nekdaj smo se jih pri verouku učili na pamet in starejši bi jih morda še znali našteti. Kako pa mladi?
Po zgledih iz Svetega pisma Stare in Nove zaveze navadno navajamo sedmero telesnih in sedmero duhovnih del usmiljenja. Telesna dela usmiljenja so: lačne nasičevati, žejne napajati, popotnike sprejemati, nage oblačiti, bolnike obiskovati, jetnike reševati in mrtve pokopavati. Vse, razen zadnjega našteva Jezus, ko slika prizor vesoljne sodbe ob koncu časov. Duhovna dela usmiljenja pa so: grešnike svariti, dvomljivcem prav svetovati, žalostne tolažiti, krivice voljno trpeti, žaljivcem iz srca odpustiti, za žive in mrtve Boga prositi. Mnogi ljudje, tudi taki, ki Kristusa in njegovega nauka ne poznajo, vršijo marsikatero od naštetih del. Bog jim tako svetuje po svojem (p)osebnem poslancu – po glasu vesti. Mi pa, če smo iskreni, pogosto opustimo marsikaj, kar bi kot Jezusovi učenci morali storiti. – V današnjem evangeliju Jezus pravi: »Človek ne živi samo od kruha.« Kruh, mišljen kot vsa vsakdanja hrana, je okusen, če ga uživamo v družbi ljudi, ki se imajo radi. Kako lepo bi bilo, da bi vsaj ob nedeljah naše družine v miru sedele za mizo, kjer bi samo ne jedli, temveč bi tudi drug drugemu postregli s prijaznostjo in hvaležnostjo. Otipljiva ljubezen – in to je bistvo posta – se mora pričeti doma, sicer bo vse naše prizadevanje za krščansko rast obviselo v oblakih. (po: S. Čuk, Misli srca)
1. postna nedelja
Hudič je
Ena večjih prevar podzemlja je, da ni hudiča ne njegovih pomočnikov, ki zalezujejo človeka in mu grenijo življenje.
Tako je namreč Satanu z zborom padlih angelov omogočeno, da nemoteno spletkari. Žarometi niso uperjeni vanj.
Lahko se skriva, ostaja neviden in anonimen.
Če se ozremo po svetu, pa vidimo, kako zelo je navzoč, kako silovito uničuje človeka in se zaletava v Boga in njegovo stvarstvo.
Satan še nikoli ni ustvarjal lepega in čistega, ampak prinaša, kjerkoli nastopa, opustošenje. Vidno in nevidno.
Vojne ponujajo grmade trupel, reke solz in neugasljive plamene telesnih bolečin, na tisoče strtih src in gore obupa.
Ko prihaja v družinah do telesnega ali spolnega nasilja, je na delu hudič.
S pomočjo močnejših uničuje šibkejše.
Ko jemljemo drugim dobro ime, jih ponižujemo. Ko se polaščamo imetja drugih, smo poteptali njihov zemeljski trud.
Hudič ve, kaj mora storiti, da uveljavi med ljudmi razdor, jezo, sovraštvo.
Pozna naša slaba nagnjenja in se vanje vedno znova trdovratno zapiči. Prekipeva od zavisti, ker imamo ljudje telo in svobodno voljo, in da smo ustvarjeni po Božji podobi, kajti opremljeni s tem darom nebes zmoremo kljubovati ukanam pekla. Te so zato še toliko bolj prefinjene in izpiljene.
Zavedajmo se tega, da ne bi lahkomiselno padali v greh in dajali hudiču priložnosti, da se nas polašča. Našega jaza, ki je delo Boga. (po: P. Millonig, Zasidran v veri)
Dobri Jezus!
Stopili smo v postni čas. To je priložnost, da iz puščave našega življenja v tem spokornem času naredimo zeleno pokrajino. Sleherni dan nas spremlja hudič, ki nas nagovarja, da bi skrenili s prave poti. Daj nam moči, da se bomo zavedali, da na poti življenja nismo sami. Ob nas stopaš ti. Tega se premalo zavedamo in tvojo oporo premalokrat izkoristimo. Naj se v tem postnem času še bolj povežemo s teboj, da bomo pogumnejši, močnejši in tako premagali vse hudičeve preizkušnje. Notranje pripravljeni bomo tako lahko s teboj prerojeni vstali ter razlivali veselje in ljubezen, ki med nas prihaja po tvojem križu in vstajenju. Amen.
Naslovljeno na vas
Molitveni nameni apostolstva molitve ZA MAREC:
tokrat bo naša molitev namenjena prošnji, »da bi kristjani znali vedno spodbujati obrambo življenja z molitvijo in družbenim delovanjem«
V postnem času se z molitvijo Križevega pota povezujemo z Jezusom na njegovi poti našega odrešenja. V naši župniji bomo Križev pot molili ob petkih ob 17.00 (po premiku ure ob 19.00)
Družina, ki je Cerkev v malem, doživlja svojo pripravo na veliko noč predvsem v domačem krogu. Postni čas je ena od najlepših priložnosti za družinsko bogoslužje, za prenašanje vsakdanjega življenja v svet vere in sveta vere v življenje. Poleg odlomkov o Jezusovem trpljenju, ki so v evangeliju tako zgovorni, je morda najbolj značilen odlomek o Jezusovih skušnjavah v puščavi. Ali ni sodobna družina velikokrat odpeljana v duhovno puščavo in tam na mnogotere načine skušana? Kje naj najde odgovor in rešitev iz njih, če ne prav ob Jezusovem zgledu! (po: V. Vider, Z očmi zakoncev)
Navdih za postni čas:
TELESNA DELA USMILJENJA lačne nasičevati žejne napajati popotnike sprejemati nage oblačiti bolnike obiskovati jetnike reševati mrliče pokopavati
DUHOVNA DELA USMILJENJA grešnike svariti nevedne učiti dvomljivcem prav svetovati žalostne tolažiti krivico voljno trpeti žalivcem iz srca odpustiti za žive in mrtve Boga prositi
ZA POMOČ UKRAJINCEM
Materialno pomoč: zbiramo suha in trajna živila (moka, testenine, mleko, olje, konzerve, otroška hrana), vodo v plastenkah, higienske pripomočke (pralni prašek milo, šampon, čistila), higienske robčke in plenice, oblačila za otroke, posteljnino, odeje, spalne vreče, novo spodnje perilo.
Kontaktna telefonska številka za prevzem: 041 783 952 (Simon) ali 031 280 574 (Marija) ali v nedeljo po obeh svetih mašah.
Finančna pomoč: v župnijski cerkvi bo nabiralnik za Karitas namenjen zbiranju pomoči.
Darujete lahko tudi preko TRR: Slovenska karitas, Kristanova ulica 1, 1000 Ljubljana TRR: SI56 0214 0001 5556 761 Sklic: SI00 870
Namen: Pomoč Ukrajini
Molimo za mir, prenehanje nasilja in spravo.
MAŠNI NAMENI
NED – 6.3.
1. postna nedelja
Fridolin, opat
7.00 češčenje
7.30 za vse župljane—žive in rajne
10.00 za +Mladena –oblet. in Ivana Krsnika
PON – 7.3.
Perpetua in Felicita, mučenki
17.00 za +Mirkota Stvarnika
TOR – 8.3.
Albin (Zorko), škof
17.00 za +Ivana Vaš (Baševega)
SRE – 9.3.
Frančiška Rimska. žena
17.00 za +starše Frančiško in Martina Cirar
ČET – 10.3.
40 mučencev Armenije
17.00 za +Justino Hudomalj –30. dan
PET – 11.3.
Konstantin, spokornik, mučenec
17.00 križev pot—za mir doma in v svetu
za +Jožeta Kuglerja –oblet.
SOB – 12.3 kvatre
Olivija (Livija), mučenka
17.00 za Šramove in Koširjeve
NED – 13.3.
2. postna nedelja
papeška n.
Justina, redovnica
7.00 češčenje
7.30 za vse župljane—žive in rajne
10.00 za +Ivana Rojnika –oblet. in njegove
Pri sv. mašah kvatrna nabirka za bogoslovje—Bog povrni!
V tem tednu: zopet redno verouk.
Sodelovanje pri bogoslužju: Še vedno je treba upoštevati navodila za preprečevanje širjenja covid –19.—razkuževanje rok, maske ali razdalja/razen za člane gospodinjstva ali razreda/. Potrdilo PCT ni več potrebno.
V teh dneh so pričakovane še kakšne ublažitve ukrepov tudi za cerkve. Kaj bo, bomo pa še videli.
Dežurni ministranti: Matevž Lapuh, Matevž Glušič
Bralci v ned.: I. Lucija Blatnik Tilen Hadolin, II. Aljaž Lončar, Petra Rančigaj
Urejanje in krašenje župnijske cerkve: Zakl