Oznanila v PDF obliki za tiskanje
BESEDA ŽIVEGA BOGA
Tiste dni je prišel Jezus iz Nazareta v Galileji in Janez ga je krstil v Jordanu. Brž ko je stopil iz vode, je zagledal nebesa odprta in Duha, ki se je spuščal nadenj kakor golob. In zaslišal se je glas iz nebes: »Ti si moj ljubljeni Sin, nad teboj imam veselje.« (Mr 1,9–11)
BESEDA O BESEDI
»NAD TEBOJ IMAM VESELJE« Mr 1,7–11
Jezus se pride krstit k Janezu. Stopi v vrsto grešnikov in zasliši glas: »Ti si moj ljubljeni Sin, nad teboj imam veselje.« To je bil začetek njegovega javnega delovanja. Tako lahko razumemo dve temeljni predpostavki vseh naših odnosov, vsega našega dela. Zavedati se svoje lastne grešnosti in hkrati se veseliti, da smo ljubljeni. Samo še enkrat se zgodi v evangeliju podobno razglašenje, to je na gori spremenjenja. Ko se Jezus spremeni, se iz oblaka zasliši glas, ki ponovi to, kar se je zgodilo pri krstu. Torej začetek delovanja in prva napoved trpljenja sta zaznamovana z razglasitvijo, da je to ljubljeni Sin, ki se ga Oče veseli. Brez veselja nad seboj ni mogoče ne delovati ne trpeti.
Čeprav greh v prvi vrsti razdvaja, nas ločuje od drugih in zapira vase, pa je še veliko hujša navidezna popolnost. Priznavati greh pomeni biti povezan z vsemi in vsakim posebej. Jezus s krstom pokaže, da nas ljubi, ko smo še grešni. Pravzaprav drugačni nikoli ne bomo, saj vedno znova padamo v greh. Bog nas ljubi, ne zaradi popolnosti, ampak ker nas ima za svoje, sebi enake. Ustvaril nas je kot svoje podobe in se nas veseli.
Jezusov krst nas spominja torej na dvoje, na našo grešnost in na to da smo ljubljeni. Nad grehom se Bog ne zgraža. Zato, da bi nas vedno pritegnil k sebi, nam je dal celo zakrament sprave. Z ljubeznijo nas prehiteva. Ljubi nas vedno že grešne, hkrati pa nas vabi na pot spreobrnjenja.
Zavest o naši grešnosti in o tem, da se nas Bog veseli, naj bo tudi za nas povabilo k ljubezni do drugih. Tako kot nas on ljubi, nas vabi, da najprej ljubimo sami sebe. Vabi nas, da se veselimo sebe, da se v tem veselju veselimo tudi nega, in ne nazadnje, da se veselimo svojih bližnjih.
In ne pozabi: Bog se me veseli predvsem takrat, ko se zavem, da mi ni potrebno ustvarjati načrta za svoje življenje, ampak ga moram le odkriti. Nesreča in žalost je v tem, da se jezim, zakaj nič ne gre po moje, namesto da se vprašam, kaj mi s tem želi sporočiti tisti, ki je zarisal načrt zame. (po: E. Mozetič)
JEZUSOV KRST
O tem, da je Janez Krstnik krstil Jezusa, poročajo vsi trije sinoptični evangeliji (Marko, Matej, Luka). Vsi postavljajo ta krst na začetek Jezusovega javnega delovanja, ki se je pričelo okoli Jezusovega tridesetega leta. Poleg tega iz evangelijev vemo, da sta Janez in Jezus po rojstvu ista letnika, torej je že s tem izključeno, da bi Janez lahko krstil Jezusa kot dojenčka. Iz vsega skupaj jasno sledi, da se je Jezus dal krstiti Janezu kot odrasel. Je pa prav, da posebej poudarim, da to ni bil sedanji krščanski krst (kajti ta je nastal šele po Jezusovi veliki noči – saj je njegova vsebina potopitev v Kristusovo smrt in vstajenje z njim), ampak judovsko obredno dejanje, ki je imelo spokorni značaj. Raznovrstna umivanja z vodo kot obredno očiščevanje imajo mnoga verstva, ne samo judovstvo. Jezus, ker je bil učlovečeni Bog, sicer ni potreboval takšnega očiščevanja, saj je bil brez greha; je pa hotel iz solidarnosti do grešnikov stopiti v vrsto grešnikov, ki so prihajali k Janezu Krstniku in mu priznavali grehe (Janez jih seveda ni mogel odpustiti). Tako je Jezus že vnaprej pokazal, da želi vzeti nase vse grehe človeštva, torej greh sveta (kot se je izrazil Janez Krstnik), kar se bo dokončno uresničilo skozi njegovo trpljenje in smrt na križu; v vstajenju pa bodo naši grehi dokončno premagani in krivda izmita. V ta namen se je Jezus vse svoje javno delovanje družil z grešniki, da bi jim bil blizu in bi jih lahko pritegnil v svoj odrešenjski proces. Tudi v trenutku smrti na križu je bil med razbojniki, da bi jih rešil.
Ker v enem cerkvenem letu podoživimo vsa leta Jezusova življenja, torej nekaj več kot trideset, so si dnevni datumi lahko zelo blizu, a je seveda med dogodki lahko razlika več let. Tako je tudi v primeru praznika Jezusovega rojstva in njegovega krsta v Jordanu datumsko le dobrih štirinajst dni razlike, a realno je med dogodkoma razlike več desetletij. Podobno kot če imata dva rojstni dan na isti dan ali datumsko zelo blizu, to še ne pomeni, da sta tudi enako stara; njuna razlika v starosti je lahko več let. Torej upodobitve Jezusovega krsta v Jordanu z odraslima Janezom in Jezusom povsem odgovarjajo dejanskemu stanju njune starosti ob dogodku. (po: M. Turnšek)
»Biti krščen pomeni: moja osebna življenjska zgodovina se potopi v tok Božje ljubezni. »Naše življenje pripada Kristusu in ne več nam samim. On nas spremlja, celo sprejme nas v svojo ljubezen, zato smo osvobojeni strahu. On nas objema in nas nosi, kamor koli že gremo – on, ki je življenje samo.« (Benedikt XVI.)
Naslovljeno na vas
Kaj lahko skrbni starši dajo otrokom?
Uspel otrok je tisti, ki je preko staršev doživel, da je ljubljen in blagoslovljen. V sebi nosi življenjsko veselje in mir, ki mu omogoča, da se zavzema in razdaja za dobro.
Želeti vedno čutiti ljubezen staršev ni otroška potreba, temveč nekaj tako osnovnega v človeku, da brez tega nima pravih temeljev za razcvet vsega bogastva v sebi. Kardinal Carlo Maria Martini je napisal, da je želja čutiti ljubezen staršev »spominjanje izvirov, naročja, domovine, doma srca, v katerega lahko postavimo vse, kar smo. Je obujanje obličja, ki ga lahko gledamo brez strahu, kateremu se lahko brez strahu izročimo, s trdno zavestjo, da bomo sprejeti«. Biblicist Bruno Maggioni pravi, da »vedeti, da si sin, ni samo stvar otroštva. Pomenljiva je svetopisemska besedna zveza ‘sin človekov’, ki kaže na to osnovno stanje in razmerje našega bivanja. Izraža željo biti ljubljen, željo po spremstvu, potrebo po oporni točki. Tudi moramo vedno biti kot otroci, če hočemo priti v Božje kraljestvo. Ostati sin je pravilna drža človeka pred Bogom«.
Sin, ki je ljubljen, ljubezen vrača in jo deli z drugimi. To ljubezen najbolj potrebujejo tisti, ki so brez ljubečega očeta in matere in so zato hitreje žrtve zla v sebi in okrog sebe. (po: G. Amorth)
VERSKA SREČANJA ZA ODRASLE
Verska srečanja za odrasle imajo v naši župniji že bogato tradicijo. Bila so vedno v zimskem času od začetka leta do srede marca. V zlati dobi srečanj smo se zbrali tudi po sedemkrat v sezoni. Potem so prišla koronska leta in je vse zamrlo. Lani smo jih oživili in letos jih želimo še poživiti. V načrtu so štiri srečanja in sicer 18.1., 1.2., 22.2. in 7.3. prvo srečanje bo zagotovo na objavljen termin, za ostale pa bo objavljeno, če bi bila nujna kakšna sprememba.
Na prvem srečanju 18. januarja bo tema DUHOVNIK IZIDOR ZAVRŠNIK IN NJEGOVA ROJSTNA IN KRSTNA ŽUPNIJA (Sv. Jurij ob Taboru) IN NJEGOVA DOMAČA ŽUPNIJA (Gomilsko). Gost—voditelj srečanja bo g. dekan mag. Srečko Hren, ki je na Škofiji Celje pooblaščen za zadevo Božjega služabnika Izidorja Završnika. Zanimivo bo tudi za mlade!
MAŠNI NAMENI
NED – 7.1.
Ned. Jezusovega krsta
Rajmund P., duhovnik
7.00 češčenje
7.30 za vse župljane—žive in rajne
10.00 za +Štefanijo Rančigaj
PON – 8.1.
Severin, opat
17.00 za +Antona –oblet. in Marijo Pintar in Mehanove
TOR – 9.1.
Hadrijan, opat
17.00 za +Faniko in Gašperja Toman
Slavljenje – Bog je Ljubezen
SRE – 10.1.
Gregor Niški, škof, c. u.
17.00 za +Jakoba—oblet. in Ivano Drev
ČET – 11.1.
Pavlin Oglejski II., škof
17.00 za +Vovkove in Jakovčeve
PET – 12.1.
Tatjana (Tanja), mučen
17.00 za +Alojza in Justino Jelen in starše Gregur
SOB – 13.1.
Hilarij, škof, cerkv. uč.
17.00 za +Ferdinanda Plaskana
NED – 14.1.
2. Nedelja med letom
Nedelja verskega tiska
7.00 češčenje
7.30 za vse župljane—žive in rajne
10.00 za +Jožefa Rakuna –30. dan
V tem tednu:
Svetopisemska skupina se bo zbrala v ponedeljek ob 17.45 uri. Lepo vabljeni.
Srečanje kolednikov (mladine in otrok, ki so sodelovali v Trikraljevski akciji) bo v soboto v Don Boskovem centru v Celju. Prijavite se do torka.
Dežurni ministranti: Anamarija in Timotej Jordan, Stela Derča, Sara Stepišnik
Bralci v nedeljo: I. Nejc Lončar, Mojca Strožer; II. Aljaž Lončar, Neža Novak
Urejanje in krašenje župnijske cerkve: Gomilsko I.