Oznanila za 5. nedeljo med letom

Oznanila v PDF obliki za tiskanje

BESEDA ŽIVEGA BOGA

Ko pa je nehal govoriti, je rekel Simonu: »Odrini na globoko in vrzite svoje mreže na lov!« Simon se je oglasil in mu rekel: »Učenik, vso noč smo se trudili, pa nismo nič ujeli; toda na tvojo besedo bom vrgel mreže.« In ko so to storili, so zajeli veliko množino rib, da so se njih mreže trgale. Pomignili so tovarišem v drugem čolnu, naj jim pridejo pomagat. Ti so prišli in napolnili so oba čolna, da sta se potapljala. (Lk 5,4–7)

BESEDA O BESEDI

GREŠNIK SEM, A KLJUB TEMU LAHKO SLEDIM JEZUSU Lk 5,1–11

V odlomku iz Lukovega evangelija Jezus Petra prosi, da bi vstopil v njegov čoln in od tam učil množice. Ko jim je nehal govoriti, ga je povabil, naj vrže mreže in zgodil se je čudežen ulov. – Ko je Peter videl, da so se mreže trgale zaradi velike količine rib, je padel k Jezusovim nogam in rekel: ‘Gospod, pojdi od mene, ker sem grešen človek.’ To je prvi Petrov odločilni korak na poti učenca, Jezusovega učenca, obtožiti sebe: ‘Sem grešnik.’ To pa je tudi prvi korak vsakega izmed nas, če želimo napredovati v duhovnem življenju; če želimo služiti in slediti Jezusu, moramo obtožiti sami sebe: brez tega ne moremo hoditi v krščanskem življenju.
A obstaja tveganje. Vsi namreč vemo, da smo grešniki, vendar pa ni lahko obtožiti samih sebe, da smo konkretno grešniki. Navajeni smo reči ‘sem grešnik’, vendar na isti način kot rečemo ‘sem človek’ ali ‘sem slovenski državljan’. Obtožiti sebe pomeni občutiti lastno bedo: čutiti se bedni, ubogi pred Gospodom. Gre za to, da občutimo sram. In gre za nekaj, kar se ne stori z besedami, ampak s srcem; gre za konkretno izkušnjo, kot takrat, ko Peter reče Jezusu, naj gre od njega, ker je grešen človek. Resnično je čutil, da je grešnik, in potem je čutil, da je rešen. Zveličanje, ki nam ga prinaša Jezus, potrebuje to iskreno priznanje, saj ne gre za neko kozmetično stvar, ki ti malo spremeni obraz z dvema potezama: res je, da spreminja, vendar pa mu je za to, da bi vstopilo, potrebno narediti prostor z iskrenim priznanjem lastnih grehov; na ta način se izkusi Petrovo osuplost.
Današnji evangelij nas sprašuje: Znamo resnično zaupati v Gospodovo besedo? Ali si pustimo vzeti pogum zaradi naših padcev? Poklicani smo bodriti vse, ki se počutijo grešnike in nevredne pred Gospodom, potrte zaradi lastnih napak. Reči jim moramo Jezusove besede: ‘Ne bojte se.’ Očetovo usmiljenje je večje od tvojih grehov! Večje je! Ne bojte se … 
Devica Marija pa naj nam pomaga vedno bolj razumeti, da biti učenci pomeni hoditi po sledeh, ki jih je zapustil Učitelj. To so sledi Božje milosti. (po: E. Mozetič)


5. nedelja med letom

Ob Jezusu je bila velikanska množica ljudi. Bili so zelo lačni Boga in so želeli slišati njegovo besedo. Želel je izkoristiti priložnost, da bi jim razodel, kako deluje Bog in njegovo kraljestvo. Ko jih je nehal učiti, jim je želel na viden način pokazati, kaj pomeni biti poslušen Božji besedi in storiti, kar nam pravi.
Čeprav je bil Simon utrujen od brezplodnega dela, je kljub temu storil, kar mu je naročil Jezus: »Na tvojo besedo bom spustil mreže.« Ni se zaprl v svoje razočaranje nad celonočnim neuspelim lovom rib in v svojo utrujenost. Bolj je zaupal njegovim besedam kot svojemu razumu, ki mu je govoril, da je to početje pri belem dnevu prava neumnost in se bo osramotil pred vso množico.
V celotnem Svetem pismu lahko  prebiramo povabila k zaupanju. Bog vedno znova pravi, naj skočimo, ker nas bo ujel. Pogosto reče samo: “Skoči.” Želi, da mu povsem zaupamo; kolikor bolj mu zaupamo, toliko lažje se prebijamo skozi življenje.
Ta dogodek nam pove tudi pomembno resnico o tem, kako Bog deluje v vsakem in po vsakem od nas v svojo slavo. Od nas pričakuje večje stvari, kot jih lahko storimo sami. Ko sodelujemo z njim pri tem, kar želi narediti, bomo dosegli veliko več, kot bi lahko storili sami.
Bog za svoje apostole izbira običajne ljudi in uporablja običajne okoliščine našega vsakdanjega življenja in dela, da bi druge pritegnil v svoje kraljestvo. Tudi nam daje enako naročilo, kot ga je dal Simonu: “loviti ljudi” za Božje kraljestvo. To bomo lahko uresničili, če bomo dopustili, da njegova luč sveti v nas in po nas.
Bog Oče želi, da drugi v nas vidijo Kristusovo luč v načinu, kako živimo, govorimo drugim, se pogovarjamo z drugimi, se odzivamo na različne situacije, delamo doma ali v službi. 

Sveto pismo o upanju

Vem za načrte, ki jih imam z vami, govori Gospod: načrte blaginje in ne nesreče, da vam dam prihodnost in upanje. (Jer 29,11) 

Bog upanja pa naj vas napolni z vsem veseljem in mirom v verovanju, da bi bili v môči Svetega Duha polni upanja. (Rim 15,13) 


Naslovljeno na vas.

Odpustki v svetem letu 2025

Papež Frančišek v buli o napovedi rednega svetega leta 2025 v sedanjih zgodovinskih razmerah, v katerih »človeštvo, ki je pozabilo drame preteklosti, stoji pred novo in težko preizkušnjo, v kateri se veliko ljudi sooča z brutalnostjo nasilja« vse kristjane poziva, naj postanejo romarji upanja. Že v buli o napovedi izrednega jubilejnega leta usmiljenja 2025 je poudaril, da so odpustki v tem okviru pridobili »poseben pomen« (Misericordiae vultus, 22), saj Božje usmiljenje »postane Očetova prizanesljivost, ki po Cerkvi, Kristusovi nevesti, doseže grešnika, ki mu je bilo odpuščeno in ga osvobodi vseh posledic greha« (prav tam). Podobno tudi danes sveti oče pojasnjuje, da nam dar odpustkov »omogoči, da odkrijemo, kako brezmejno je Božje usmiljenje. Ni naključje, da je bil v preteklosti izraz ‘usmiljenje’ zamenljiv z izrazom ‘odpustek’ ravno zaradi tega, ker hoče izraziti polnost Božjega odpuščanja« (Spes non confundit, 23). Odpustek je torej jubilejna milost.

Po papeževi volji želi tudi ob rednem jubilejnem svetem letu 2025 to »sodišče usmiljenja«, katerega naloga je, da odloča o vsem, kar zadeva podeljevanje in uporabo odpustkov, spodbuditi srca vernikov, da bi gojili in negovali pobožno željo po pridobitvi odpustka kot daru milosti, ki je lasten in značilen za vsako sveto leto in določa naslednje predpise, da bi verniki lahko izpolnili pogoje, »po katerih bo uresničevanje svetoletnih odpustkov možno in učinkovito« (Spes non confundit, 23).

Sveto leto 2025

Dekanijsko romanje za nas bo v sob., 5. aprila 2025, ob 9.30 uri.

Program dogodkov v svetoletnih cerkvah bo na voljo na spletni strani Škofije Celje: Program svetega leta
Več o svetem letu 2025 v Sloveniji si lahko preberete na:
Katoliška cerkev: Jubilej 2025


MAŠNI NAMENI

NED. – 9.2.
5. nedelja med letom
Apolonija, devica, mučenka
7.00 češčenje
7.30 za vse župljane – žive in rajne
10.00 za +Binija Stepišnika –oblet.

PON. – 10.2.
Sholastika, devica, redovnica
17.00 za +Jožefa in Frančiško Rožič

TOR. – 11.2.
Lurška Mati Božja,
Svetovni dan bolnikov
17.00 za +Matildo Brinovec (r. d.)
Slavljenje – Bog je ljubezen

SRE. – 12.2.
Feliks, opat
17.00 za +Julijano in Jakoba Korošec

ČET. – 13.2.
Jordan Saški, redovnik
17.00 za +Franca Dolinška

PET. – 14.2.
Valentin (Zdravko), duhovnik, mučenec
17.00 za +Andreja Kunsta

SOB. – 15.2.
Klavdij, redovnik
17.00 za +Milana in Bredo Natek

NED. – 16.2.
6. nedelja med letom
Julijana, mučenka
7.00 češčenje
7.30 za vse župljane – žive in rajne
10.00 za +Ano Zakšek –oblet.

V tem tednu:
Vaš dar za ogrevanje bodo c. ključarji sprejemali to in prihodnjo nedeljo(9.2. in 16.2) v zakristiji po obeh sv. mašah. Bog vam povrni!

Dežurni ministranti: Jan in Alen Griguljak, ostali dobrodošli.
Bralci v nedeljo: I. Simon Brdnik, Anka Trogar II. Barbara Cijan, Tilen Natek
Urejanje in krašenje cerkve: Grajska vas