Oznanila v PDF obliki za tiskanje

BESEDA ŽIVEGA BOGA

Tisti čas je Jezus rekel: »Moje ovce poslušajo moj glas; jaz jih poznam in hodijo za menoj. Dajem jim večno življenje; nikoli se ne bodo pogubile in nihče jih ne bo iztrgal iz moje roke. Moj Oče, ki mi jih je dal, je večji od vseh, in nihče jih ne more iztrgati iz Očetove roke. Jaz in Oče sva eno.« (Jn 10,27–30)

BESEDA O BESEDI

S PRAVIM PASTIRJEM SE NE BOMO NIKOLI POGUBILI Jn 10,27–30

Globoko v nas je želja in potreba po nekom, ki skrbi za nas. Ob rojstvu smo nemočni in nebogljeni; naše življenje se ne bi nikoli ohranilo, če ne bi bilo nekoga, ki je poskrbel za nas. Torej je ta potreba v nas že vrojena. To »skrb drugega« za nas pravzaprav potrebujemo vse življenje, seveda v različni obliki. Tudi če se materialno osamosvojimo in ni več drugim treba skrbeti za nas, jih potrebujemo v duševnem in duhovnem smislu za normalen razvoj in življenje: vzajemno potrebujemo odnose ljubezni, čustveno bližino … V to vključimo vse, kar smo in kar imamo, saj si najpomembnejšega za polno življenje ne moremo dati sami sebi, ampak lahko to dobimo le iz darovanjskih odnosov in srečanj med seboj.
Jezus s primero o ovcah in pastirju pove, da lahko samo Kristus v polnosti
poskrbi za nas, ozdravi naše rane. Videti je, kakor da celotno njegovo življenje dobi smisel v iskanju izgubljene »ovce« – mene, tebe … Da si nas zadane na rame in nas odnese domov, da spet vzpostavimo pristne odnose in zadovoljimo osnovne potrebe za srečno življenje in odgovorne življenjske odločitve.
Živimo v času, ki želi iz nas narediti posameznike, ki bodo popolnoma samostojni, celo samozadostni – ki nikogar ne bi potrebovali. To se v zahodni družbi predstavlja kot ideal. Kakšna zmota! Strah nas je nečesa, kar je globoko zapisano v naše človeško jedro, da v potrebah poskrbimo drug za drugega in tako skupaj zorimo za večno življenje. Tako izstopa očitno nasprotje med evangeljsko resnico o človeku, ki potrebuje drugega, in idealom človeka našega časa, ki želi biti povsem samozadosten.
Poglobimo se vase, vzemimo si čas in se udomačimo s Pastirjem, samo tako bomo sredi mnogih glasov, ki jih je danes slišati okoli nas, prepoznali glas tega Pastirja, ki želi poskrbeti za nas, a nam pustiti tudi svobodo, da odidemo, če bi želeli. Vrata staje so odprta. A hkrati nam zagotavlja, da nas on že išče, če se
izgubimo – o tem smo lahko prepričani. (po: E. Mozetič)

4. velikonočna nedelja – Nedelja Jezusa, Dobrega Pastirja

Kako naj razumemo podobo pastirja in ovc?

Priznajmo si: podoba Dobrega pastirja in tiste, ki so povezane z ovcami in čredo, danes niso ravno v modi. Ali se Jezus ne boji, da bo prizadel našo občutljivost in užalil naše dostojanstvo svobodnih ljudi, če nas bo imenoval svoje ovce? Današnji človek zaničljivo zavrača vlogo ovce in idejo črede. Vendar se ne zaveda, kako v resničnosti živi to, kar v teoriji obsoja. Eden najbolj očitnih pojavov naše družbe je množičnost.
Ne da bi se tega zavedali, se pustimo hlapčevsko voditi vsem vrstam manipulacij in prikritega prepričevanja. Drugi ustvarjajo modele blaginje in vedenja, ideale in cilje napredka, in ljudje jih prevzemajo; v strahu, da bomo izgubili tempo, sledimo, pogojeni in podrejeni oglaševanju. J
Da bi razumeli, v kakšnem smislu se Jezus razglaša za dobrega pastirja in nas imenuje svoje ovce, se moramo vrniti k svetopisemski zgodovini. Izrael je bil na začetku ljudstvo nomadskih pastirjev. Puščavski beduini nam danes dajo neko predstavo o tem, kakšno je bilo nekoč življenje Izraelovih rodov. V tej družbi odnos med pastirjem in čredo ni le ekonomski, sloneč na koristi. Med pastirjem in čredo se razvije skoraj oseben odnos. Dnevi in dnevi, preživeti skupaj na samotnih krajih, brez vsake žive duše. Nazadnje pastir o vsaki ovci ve vse. Ovca pozna glas pastirja, ki pogosto glasno govori z ovcami, kot bi bile ljudje. To pojasnjuje, zakaj je Bog za izražanje svojega odnosa s človeštvom uporabil to podobo, ki je sicer danes postala nekoliko dvoumna, a če jo razumemo v pravem kontekstu, izredno veliko pove. (po: R. Cantalamessa)

POSLOVILI SMO SE OD PAPEŽA FRANČIŠKA IN POZDRAVILI LEONA XIV

Od velikonočnega ponedeljka smo imeli v mislih papeža Frančiška, spremljali smo njegov pogreb in zanj molili. Seveda bomo to delali tudi v prihodnje.
A od srede, 8. maja, smo se razveselili izvolitve njegovega naslednika Leona XIV. Tudi današnja nedeljska bogoslužja bodo zaznamovana s pomenljivim dogodkom in bodo v znamenju zahvale Bogu, da smo tako hitro dobili novega Petrovega naslednika, in upamo, da primernega temu odgovornemu poslanstvu. Tako Bog daj!

Naslovljeno na vas.

Sveto leto 2025

Natančnejši program

Marijin mesec maj in šmarnice

Pri nas bodo šmarnice med tednom vsak dan, povezane s sv. mašo. Ob nedeljah pa bodo šmarnice popoldne ob 16. uri »na terenu«. Otrokom in mladim se bo že dopoldanska nedeljska sv. maša štela za šmarnice. A vseeno prav lepo vsi, od najmlajših do najstarejših, vabljeni k popoldanskim nedeljskim šmarnicam, ki bodo predvidoma:
V nedeljo, 11. maja pri Križu na Rezani
V nedeljo, 18. maja pri Križu pri cerkvi v Šmatevžu.
V nedeljo, 25. maja pri Mahorjevi kapeli v Zaklu
Pozor: med 18. in 25. majem je prišlo do zamenjave

PRAZNIK PRVEGA SVETEGA OBHAJILA v nedeljo, 18. maja ob 10:00 uri

Dragi prvoobhajanci! Vi ste tudi prvospovedanci. V petek, 9.5., ste že doživeli ta pomenljiv dogodek svojega mladega življenja. To je bil za vas praznik. Bog daj, da bi v življenju radi očiščevali svoje duše v tem studencu Božjega usmiljenja.

Sedaj pa je pred vami vrhunec — doživetje prvega sv. obhajila. To je osebno srečanje z Jezusom, najbolj neposreden Božji dotik. Več mislite Nanj te dni in se pogosteje pogovarjajte z njim. Čuvajte čisto srce Zanj. Po Mariji je prišel Jezus k nam, tudi k vam želi priti po njej, zato se je oklepajte, zlasti z lepim sodelovanjem pri šmarnicah.

Dragi starši prvoobhajancev, vsi njihovi najbližji in vse občestvo, bodimo s temi našimi upi, mislimo nanje, molimo zanje in se pripravimo, da bomo z njimi lepo obhajali ta lepi praznik.

Na slovesnost prvega sv. obhajila ste vsi prav lepo vabljeni.
Seveda pa bo spredaj namenjen prostor prvoobhajancem, njihovim staršem in domačim.

MAŠNI NAMENI

NED. – 11.5.
4. velikonočna ned.
Ned. Dobrega Pastirja
Svetovni d. za duh. p.
7.00 češčenje
7.30 za vse župljane – žive in rajne
10.00 za +starše Jager in Marijo ter Antona Jermana
Zahvala za novega papeža (zahval. p.)
16.00 Šmarnice pri Križu na Rezani
Sklep tedna molitve za duhovne poklice

PON. – 12.5.
Leopold Mandič, red.
19.00 za +Franca Dolinška

TOR. – 13.5.
Fatimska Mati Božja
19.00 za +Ano Pristalič in vse njene +
Slavljenje – Bog je ljubezen

SRE. – 14.5.
Justina, mučenka
19.00 za +Stepišnikove /iz Šentruperta

ČET. – 15.5.
Izidor, kmet
19.00 po namenu darovalca

PET. – 16.5.
Janez Nepomuk, duhovnik, mučenec
19.00 za +Janeza Jelena (god)

SOB. – 17.5.
Jošt, puščavnik
19.00 za +Novakove

NED. – 18.5.
5. velikonočna ned.
Janez I., papež, mučenec
7.00 češčenje
7.30 za vse župljane – žive in rajne
10.00 slovesnost 1. sv. obhajila
Za prvoobhajance in vse njihove
16.00 Šmarnice pri križu pri šmatevški cerkvi

V tem tednu:
Svetopisemska skupina se sestane ta ponedeljek ob 19.45 uri. Vabljeni.

Vsak dan šmarnice. Lepo vabljeni k šmarnicam.

Dežurni ministranti: šmarničarji
Bralci: v nedeljo: I. ki bodo pri jutranji sv. maši; II. Starša prvoobhajancev
Ureditev in krašenje župnijske cerkve: starši prvoobhajancev