Oznanila v PDF obliki za tiskanje

BESEDA ŽIVEGA BOGA

Tisti čas je Jezus rekel: »Jaz sem dobri pastir. Dobri pastir dá svoje življenje za ovce. Najemnik pa, ki ni pastir in ovce niso njegove, pusti ovce in zbeži, ko vidi, da prihaja volk, in volk jih pograbi in razkropi. Je pač najemnik in mu za ovce ni mar. Jaz sem dobri pastir in poznam svoje in moje poznajo mene, kakor Oče pozna mene in jaz poznam Očeta. Svoje življenje dam za ovce.  (Jn 10,11–15)

BESEDA O BESEDI

OČETOVSKA VNEMA ZA VSAKOGAR IZMED NAS Jn 10,11–18

Četrta velikonočna nedelja, imenovana tudi nedelja Dobrega pastirja, nas vsako leto vabi z vedno novim čudenjem odkriti resnico, ki jo je Jezus sam izrekel o sebi, in to resnico brati v luči njegovega trpljenja, smrti in vstajenja. In katera je ta resnica? Ta resnica je, da ‘Dobri pastir da svoje življenje za ovce’. Te besede so se v polnosti uresničile, ko se je Kristus, ki je bil svobodno pokoren Očetovi volji, pustil pribiti na križ. S tem postane popolnoma jasno, kaj pomeni, da On, ‘dobri pastir’, daje življenje, saj je daroval svoje življenje v žrtev za nas, zate, zame, za vse. Zaradi tega je ‘dobri pastir’.
S tem, ko daje svoje življenje za nas, Jezus vsakemu pravi: ‘Tvoje življenje ima zame tolikšno vrednost, da za njegovo rešitev dam sebe vsega’. Ravno to darovanje življenja ga naredi za najodličnejšega Dobrega pastirja, Njega, ki ozdravlja, Njega, ki nam omogoča, da bomo lahko živeli lepo in rodovitno življenje.
V podobi Jezusa, Dobrega pastirja, zremo Božjo previdnost, njegovo očetovsko vnemo za vsakega od nas, ne pušča nas samih. To je resnično presenetljiva in skrivnostna ljubezen, saj nam je s podaritvijo Jezusa kot Pastirja, ki daje življenje za nas, Oče dal vse, tisto največje in najdragocenejše, kar nam je mogel dati. Resnično je najvišja in najčistejša ljubezen, saj ni v ozadju nobene potrebe, preračunljivosti ali kakršne koli želje po izmenjavi. Pred to Božjo ljubeznijo okušamo neskončno veselje in se odpremo hvaležnosti za vse to, kar smo zastonj prejeli.
Toda ni dovolj le zreti in zahvaljevati se. Potrebno je tudi iti za Dobrim pastirjem. Še posebej pa so tisti, ki imajo v Cerkvi poslanstvo voditeljev, duhovniki, škofi, papež, poklicani prevzeti, nikakor ne miselnosti ‘menedžerjev’, temveč služabnikov, s posnemanjem Jezusa, ki nas je rešil s svojim usmiljenjem. (po: E. Mozetič)

4. velikonočna nedelja – Nedelja Jezusa Dobrega pastirja

MOLITVENI DAN ZA DUHOVNE POKLICE

Četrta velikonočna nedelja je po tradiciji tudi nedelja Dobrega pastirja, ker v evangelijskem odlomku Jezus spregovori o sebi kot o dobrem pastirju. Hkrati nam pojasni tudi razliko, kaj pomeni biti »Dobri pastir« za razliko od najemnika. Nekdo, ki je zgolj najemnik in ima do ovac zgolj odnos, ki temelji na poslu, bo ovce imel zgolj za sredstvo doseganja svojega lastnega ugodja. Pri Jezusu je drugače: po zgledu odnosa z Očetom je kot Dobri pastir očetovski do svojih ovac. Tako kot jih on pozna, tudi one poznajo njega. Jezus tudi namigne, da obstajajo tudi ovce, ki še niso pri njem. S tem nakaže, da bodo v velikonočno žrtev vključeni prav vsi narodi in ne le izraelsko ljudstvo.
V tem nagovoru se nam daje tudi Jezusova obrazložitev skrivnosti velike noči. On je sam dal svoje življenje, da bi ga spet prejel, to oblast pa je prejel od svojega Očeta. Čeprav je na veliki petek bilo videti vse skupaj zelo brutalno in grozljivo, pa je treba upoštevati, da bi Jezus lahko ravnal tako, kot je rekel v vrtu Getsemani, ko so ga prijeli, češ da bi lahko poslal legije angelov, ki bi ga rešili. Vendar se jim je sam izročil prav zato, da bi dal življenje in ga nato spet prejel. Življenje daje sam od sebe in nihče mu ga ne more vzeti. Jezus tudi sicer večkrat poudarja, da vse, kar dela, dela po naročilu svojega Očeta. Prav ta »kateheza« o Dobrem pastirju pa dejansko pokaže Jezusovo edinstveno vlogo v zgodovini odrešenja, kar apostol Peter v prvem berilu iz Apostolskih del naglasi, »pod nebom ljudem ni dano nobeno drugo ime, po katerem naj bi se mi rešili« (Apd 4,12), medtem ko apostol Janez v drugem berilu naglasi, da Jezusova prispodoba o ovcah dejansko pomeni biti Božji otrok, vsaj v tem zemeljskem veku.
Za nas pa je pomembno, da nas Bog kliče v občestvo odrešenih. Smo šele na poti, na romanju v večno domovino. Vendar, ali gremo po pravi poti? Kaj je naš cilj?  (povzeto po: https://blagovest.si)

Vera nas uči, da imamo nad seboj dobrega Očeta,
ki ne bo dopustil,da naše življenje ne bo uspešno,
če le hočemo spolnjevati njegovo voljo.
(Franc Bole)

Naslovljeno na vas

Krščena je bila
V nedeljo, 14. aprila je prejela zakrament sv. krsta Zoja Topovšek iz Grajske vasi 11 in s tem v polnosti vključena v naše župnijsko občestvo. Župljani se je veselimo in ji voščimo uspešno rast v vsem dobrem. Staršem, botri in sorodnikom čestitamo z željo, da bi bili otroku dobri kažipoti v polno krščansko življenje.

Poročila sta se
V soboto, 20. aprila, sta z zakramentom sv. zakona stopila na skupno življenjsko pot Urša Rakun iz Trnave 15, – iz naše župnije in Tadej Zidar iz Šerovo 2, župnija Šmarje pri Jelšah.
Naj ju spremlja Božji blagoslov!

Molitev: Jezus, Dobri pastir,
zahvaljujemo se ti za dar duhovništva, ki si ga v svoji ljubezni podaril Cerkvi. Blagoslovi papeža, naše škofe, duhovnike in diakone. Podari jim ljubezen svojega Srca in duha velikodušnega služenja. Daj jim stanovitnost v veri, svetost v življenju, zvestobo v izpolnjevanju dolžnosti. Napolni jih z veseljem v njihovem duhovniškem življenju in poslanstvu. Krepčaj duhovnike v njihovih šibkostih, utrjuj jih s potrpljenjem v težavah in z vztrajnostjo v bojih. Razvnemaj v duhovnikih ljubezen do majhnih in zavzetost za vzgojo mladine. Blagoslovi njihove besede pri ambonu, spodbude v spovednici in ob bolniških posteljah ter oznanjevanje pri katehezi. Obvaruj jih skušnjav hudobnega duha in nasprotovanja brezvestnih ljudi. Prebujaj v naših škofih, duhovnikih in diakonih vedno večjo željo po svetosti in gorečnost v apostolski službi. Naj bomo z njimi edini v veri, zvesti v službi Bogu in zavzeti za življenje po evangeliju. Amen. (po: Molitev in spodbujajte k molitvi)

Priprava na prvo sv. spoved, na prvo sv. obhajilo in sv. birmo
je že v zadnji fazi, štejemo še zadnje tedne, kmalu pa dneve. Zelo prav in primerno bi bilo, da bi te priložnosti dobro izkoristili. Nedeljska sveta maša je ogledalo občestva, zato se potrudimo, da bi bilo to ogledalo čim lepše. Kmalu bodo tudi šmarnice, ki bodo tudi prispevale k tej pripravljenosti. Za birmance pa je načrtovan še dan duhovnosti, 4. maja.

MAŠNI NAMENI

NED. – 21.4.
4. velikonočna ned.
Anzelm, škof, cerkv. uč
sklep tedna molitve za duhovne poklice
7.00 češčenje
7.30 za vse župljane—žive in rajne
10.00 za +Konrada Borštnerja

PON. – 22.4.
Leonid, mučenec
19.00 za +Marijo –oblet in Antona Pintar ter vse Mehanove

TOR. – 23.4.
Jurij, mučenec
19.00 za +Ano Pristalič in vse njene
Slavljenje – Bog je Ljubezen

SRE. – 24.4.
Marija Kleopova, svetopisemska žena
19.00 za vse +Riharda Posedela

ČET. – 25.4.
Marko, evangelist
17.00 za +Franca Dolinška –30. dan (v Šentrupertu)

PET. – 26.4.
Marija, Mati dobrega sveta
19.00 za +Bernardko Vasle

SOB. – 27.4.
Cita, dekla, devica
19.00 za +Ivana Vaša (Baševega) in njegove

NED. – 28.4.
5. velikonočna ned.
Peter Chanel, duhovnik, mučenec
7.00 češčenje
7.30 za vse župljane—žive in rajne
10.00 za +starše Dobnik in vse njune

V tem tednu:
Svetopisemska skupina se bo zbrala ta ponedeljek ob 19.45 uri. Lepo vabljeni.

Dežurni ministranti: Tilen Ojsteršek, David Zupančič
Bralci v ned.: I. Lucija Blatnik, Simon Brdnik; II. Brigita Stvarnik Novak, Ivi Rančigaj
Urejanje in krašenje župnijske cerkve: Šmatevž

Oznanila v PDF obliki za tiskanje

BESEDA ŽIVEGA BOGA

Ko so se oni pogovarjali o tem, je sam stopil mednje in jim rekel: »Mir vam bodi!« Dejal jim je: »Kaj ste preplašeni in zakaj se vam v srcu oglašajo dvomi? Poglejte moje roke in moje noge, da sem res jaz. Potipljite me in poglejte, kajti duh nima mesa in kosti, kakor vidite, da jih imam jaz.« Ko je to rekel, jim je pokazal roke in noge. (Lk 24,36.38–40)

BESEDA O BESEDI

»VI STE PRIČE TEH REČI« Lk 24,35–48

Apostoli, ki so s svojimi očmi videli vstalega Kristusa, niso mogli molčati o tem izjemnem izkustvu, saj se jim je prikazal zato, da bi resnica o njegovem vstajenju preko njihovega pričevanja dosegla vse. Cerkev ima zato nalogo, da skozi čas nadaljuje to poslanstvo. Vsak krščen je poklican k pričevanju tako z besedami kakor z življenjem, da je Jezus vstal, da je živ in navzoč med nami. Vsi mi smo poklicani pričevati, da je Jezus živ.
Vprašam se lahko: Kdo je priča? To je tisti, ki je videl, si zapomni in pripoveduje. Videti, zapomniti si in pripovedovati so trije glagoli, ki opišejo njegovo identiteto in poslanstvo. Priča je tisti, ki je videl resničnost, a ne z ravnodušnim očesom, videl je in se pustil vključiti v dogodek. Zaradi tega si zapomni, vendar ne samo, ker zna natančno obnoviti dejstva, ki so se zgodila, ampak, ker so ga ta dejstva nagovorila in je doumel njihov globoki pomen. Zato priča tudi pripoveduje, zopet ne hladno in nezainteresirano, temveč kot tisti, ki je v to vpleten in je od tistega dne spremenil življenje. Priča je tisti, ki je spremenil življenje.
Vsebina krščanskega pričevanja je sporočilo zveličanja, konkreten dogodek, še več Oseba. To je vstali in živi Kristus, edini Zveličar vseh. O njem lahko pričujejo tisti, ki imajo osebno izkušnjo Njega v molitvi, v Cerkvi preko poti, ki ima svoj temelj v krstu,  hrano v evharistiji, pečat v birmi, in nenehno spreobrnjenje v spovedi. Iz te poti, ki jo vedno vodi Božja Beseda, lahko vsak kristjan postane priča vstalega Jezusa. Njegovo pričevanje je toliko bolj verodostojno, kolikor bolj to razodeva njegov evangeljski, vesel, pogumen, krotak, miren in usmiljen način življenja. Če pa kristjan pusti, da ga prevzame udobje, nečimrnost, sebičnost, če postane gluh in slep za vprašanja tolikih o ‘vstajenju’, kako bo lahko sporočal o živem Jezusu, kako bo lahko sporočal o osvobajajoči moči ter o brezmejni nežnosti živega Jezusa? Prav zato je naša naloga, današnjih njegovih učencev, da se pogovarjamo o Njem, in takrat je na poseben način z nami, je med nami. Drugi način, da je med nami, pa je zbiranje ob »lomljenje kruha«. (po: E. Mozetič)

3. velikonočna nedelja

Od 14. do 21. aprila 2024 bo v Sloveniji potekal teden molitve za duhovne poklice 2024 pod geslom »Prosite Gospoda žetve!«

Uvodnik škofa Andreja Sajeta: Prosite Gospoda žetve

Teden molitve za duhovne poklice nas spominja, da je poklicanost Božji dar, ki ga določena oseba prepozna in nanj odgovori ali pa ga zavrne. Božjega klica lahko nekdo ne sliši razločno in tako niti ne ve, da je poklican.
Živimo v svetu, kjer je okrog nas veliko glasov in hrupa, zato je klic v duhovništvo, redovništvo ali v misijonsko poslanstvo pogosto težko prepoznati. Tudi zunanje okolje danes duhovnim poklicem ni naklonjeno. Ovira pri odločitvi je tudi strah in nezaupanje. Ali bom zmogel? Sem res poklican? Poklicana oseba še ne razume narave klica in kaj to zanjo pomeni, z odgovorom pogosto odlaša.
Evangeliji poročajo, da se je Jezus ozrl po učencih in jih poklical. Ni jih prepričeval ali gledal na njihove kvalitete, enostavno jih je povabil, naj hodijo za njim. Nekateri izmed njih so nagovorili svoje prijatelje in jih pripeljali k Jezusu. Šele, ko so bili z Gospodom in z njim vztrajali na poti, so utrdili vero in poklicanost ter postali pravi nosilci oznanila novega življenja za druge
Teden molitve za duhovne poklice je za Cerkev priložnost za okrepljeno molitev, da bi poklicani prepoznali Božje povabilo in nanj odgovorili pritrdilno. Gospod kliče tudi po drugih ljudeh, zato pomislimo, ali je kdo v našem okolju, ki kaže znamenja Božjega klica. Nagovorimo ga in spodbudimo k razmisleku, ali ga Gospod morda kliče. Odločitev mora biti vedno njegova, svobodna in osebna. Molitev Cerkve pa je priprošnja Bogu, da poklicanim da svojega Duha razločevanja, poguma in trdne vere ter vztrajnosti na poti.
Hvala vsem, ki ste sodelovali pri pripravi te knjižice za teden molitve za duhovne poklice. Hvala tudi vsem, ki tudi sicer molite za nove poklice in za stanovitnost vseh, ki smo že odgovorili na Božji klic. Zahvaljujmo se Gospodu za poklicanost. Molimo vztrajno in z vero ter zaupajmo, da nam bo Nebeški Oče dal novih poklicev, ki jih Cerkev in naša škofija potrebuje. Naj bo Božji blagoslov in mir z vami vsemi! 
Msgr. dr. Andre jSaje, novomeški škof in predsednik SŠK

Naslovljeno na vas

Poslovili smo se
V pičlih treh mesecih so zvonovi peli v slovo štirim našim naših župljanom.
Čisto ob koncu minulega leta, v soboto, 30. decembra smo se v poslovilni vežici v Trnavi, nato pa v šentrupertski cerkvi s sv. mašo od + Frančiške—Fanike Šram iz Trnave 47. vedno je bila dejavno vključena v življenje naše župnije, še zlasti pri bogoslužnem petju kot pevka v zboru in ljudskem petju. Naj se veseli pri nebeškem bogočastju.
V petek, 16. februarja, smo se pri poslovilni vežici na Gomilskem in nato v gomilski župnijski cerkvi s sv. mašo poslovili od +Viktorije Zmrzlak iz Grajske vasi 50a. Bog jo sprejmi v srečno večnost.
V soboto, 9. marca, smo se prav tako pri gomilski poslovilni vežici in v cerkvi s sv. mašo poslovili od +Antona Zupančiča z Gomilskega 12a. Naj bo deležen polnosti življenja v Bogu, v katerega je upal.
Na veliki četrtek, 28. marca smo se pri mrliški vežici v Trnavi, nato pa z sv. bogoslužjem v šentrupertski cerkvi poslovili od nenadoma preminulega +Franca Dolinška iz Trnave 47a. Na vrhuncu postnega časa se je izteklo njegovo življenje, pa naj tamkaj slavi večno veliko noč.
Vsi so zadnjem času zemeljskega življenja bili deležni zakramentalnega Božjega dotika. V njihovem imenu iskrena zahvala svojcem, ki ste svojim dragim izkazali svojo ljubezen tudi s skrbjo za njihov duhovni blagor!

Poročilo o vstajenju je začelo svojo pot v svet z ljubeznijo, ki je žene pripeljala h grobu. Tej ljubezni se je potem Jezus dajal spoznati v srečanjih in prikazanjih, s katerimi je utrjeval vero svojih vse do vnebohoda. Takšna ljubezen je učencem dajala moč in pogum, da so šli do koncev zemlje. Po takšni ljubezni smo tudi mi v tem času in v tem koncu sveta postali kristjani, učenci Jezusa Kristusa in priče njegovega vstajenja za naše brate in sestre.
Če ga bomo dovolj ljubili, ga bomo tudi mi prepoznali pod vsemi različnimi podobami, pod katerimi so ga prepoznali v tistem času: bil je tujec na poti v Emavs, bil je vrtnar v vrtu vstajenja, bil je neznanec na jezerskem bregu. Pomagal jim je, da so ga spoznali in verovali vanj. V moči Svetega Duha so o njem pripovedovali vsem in svoje besede potrjevali z življenjem in ko je bilo potrebno, tudi z mučeništvom.

MAŠNI NAMENI

NED. – 14.4.
3. velikonočna ned.
Lidvina, devica
Začetek tedna molitve za duhovne poklice
7.00 češčenje
7.30 za vse župljane—žive in rajne
10.00 za +Viktorijo Zmrzlak
Družinska sv. maša z birmanci
11.15 v Grajski vasi krst Zoje Topovšek

PON. – 15.4.
Helena (Jelica), kneginja
19.00 za +Vero, Viktorja in Vikija Jelen

TOR. – 16.4.
Bernardka Lurška, dev.
19.00 za +Rudolfa Zadobovška (god)
Slavljenje – Bog je Ljubezen

SRE. – 17.4.
Robert, opat
19.00 za vse +Sternadove

ČET. – 18.4.
Sabina Petrilli, redovna ustanoviteljica
17.00 za +Dragota in vse Ribičeve (v Šentrupertu)

PET. – 19.4.
Len IX., papež
19.00 za +Brankota Pikla in vse Jakcove

SOB. – 20.4.
Teotim (Teo), misijonar
12.00 Poroka Urše in Tadeja s sv. mašo (v Šentrupertu)
19.00 za +Marijo Pirš

NED. – 21.4.
4. velikonočna ned.
Anzelm, škof, cerkv. uč
Sklep tedna molitve za duhovne poklice
7.00 češčenje
7.30 za vse župljane—žive in rajne
10.00 za +Konrada Borštnerja

V tem tednu:
Seja ŽPS bo ta ponedeljek ob 20.00 uri v Domu srečanj. Vsi člani vabljeni.

Sestanek za starše birmancev, ki so bili prejšnji teden odsotni, bo v sredo ob 17.30 uri. Lepo vabljeni.

Dežurni ministranti: Zala Jelen, Neža Rožič Kelenberger
Bralci v nedeljo: I. Matjaž Rožič, Mojca Strožer; II. Matic Basle, Ana Šram
Urejanje in krašenje župnijske cerkve: Grajska vas

Oznanila v PDF obliki za tiskanje

BESEDA ŽIVEGA BOGA

Čez osem dni so bili njegovi učenci spet notri in Tomaž z njimi. Jezus je prišel pri zaprtih vratih, stopil mednje in jim rekel: »Mir vam bodi!« Potem je rekel Tomažu: »Polôži svoj prst sèm in poglej moje roke! Daj svojo roko in jo polôži v mojo stran in ne bodi neveren, ampak veren.« Tomaž mu je odgovóril in rekel: »Moj Gospod in moj Bog!« (Jn 20,26–30)

BESEDA O BESEDI

»MOJ GOSPOD IN MOJ BOG« Jn 20,19–31

Učenci so zapustili Gospoda med njegovim trpljenjem in so se čutili krive. Toda ko jih je Jezus srečal, jim ni naredil dolge pridige. Njim, ki so bili ranjeni v svoji notranjosti, pokaže svoje rane. Tomaž se jih lahko dotakne in odkrije ljubezen, odkrije, koliko je Jezus trpel zanj, ki ga je zapustil. V teh ranah se nas dotakne z roko nežna Božja bližina. Ko Tomaž, ki je prišel z zamudo, objame usmiljenje, preseže druge učence: ne veruje samo v vstajenje, ampak tudi v brezmejno Božjo ljubezen. In izreče najenostavnejšo in najlepšo veroizpoved: »Moj Gospod in moj Bog!«. Glejte, to je vstajenje učenca: zgodi se, ko njegova krhka in ranjena človeškost vstopi v Jezusovo človeškost. Tam se razblinijo vsi dvomi, Bog postane moj Bog, tam znova začnemo sprejemati sebe in ljubiti svoje življenje. – Na praznik Božjega usmiljenja nas najlepše oznanilo doseže po učencu, ki je prišel kasneje. Samo on je manjkal, Tomaž. Toda Gospod ga je počakal. Usmiljenje ne zapusti tistih, ki zaostanejo. – Naučimo se od zgodnje krščanske skupnosti, ki jo opisuje knjiga Apostolskih del. Prejela je usmiljenje in je živela z usmiljenjem.: »Vsi verniki so … imeli vse skupno: prodajali so premoženje in imetje ter od tega delili vsem, kolikor je kdo potreboval.« To ni ideologija, to je krščanstvo. – Potem ko je sveta Favstina srečala Jezusa, je napisala: »V trpeči duši moramo videti Jezusa Križanega in ne parazita ali breme … [Gospod], daješ nam možnost, da bi se vadili v delih usmiljenja, mi pa se vadimo v sodbah.« – Sama se je nekega dne pritoževala Jezusu, da izpademo naivni, če hočemo biti usmiljeni. Rekla je: »Gospod, pogosto izkoriščajo mojo dobroto.« Jezus pa na to: »Nič zato, moja hči, naj te ne skrbi, samo ti bodi vedno usmiljena z vsemi.« Z vsemi: ne mislimo samo na svoje interese, na posebne interese.
Danes Jezusova razorožena in razorožujoča ljubezen prebuja srce učenca. Tudi mi kakor apostol Tomaž sprejmimo usmiljenje, rešitev sveta. In udejanjajmo usmiljenje: samo tako bomo znova zgradili boljši svet. (po: E. Mozetič)

2. velikonočna nedelja – bela – ned. Božljega usmiljenja

Vera je Božji dar. Vera je milost. Rane, ki jih je Tomaž videl in otipal, so ga le razpoložile in pripravile, da se je odprl in zaupal vstalemu Odrešeniku. Tomažev dvomljivi in kritični duh daje trdno utemeljenost tudi naši veri v vstalega Zveličarja. Mi verujemo v Vstalega, ker zaupamo v pričevanje očividcev – apostolov, ki imajo dokaze za svojo vero. Nočemo biti podobni pismoukom in farizejem, ki so imeli mnogo dokazov za Kristusovo božanstvo, in vendar niso verovali. Za verovanje nam niso dovolj samo dokazi. Farizeji so celo nasprotno, kljub mnogim čudovitim delom, ki jih je Jezus storil, še bolj oslepeli in ostali zakrknjeni v neveri. Zato je Jezus tudi Tomažu očital, da se je preveč zanašal na osebna izkustva, premalo pa na njega samega in na pričevanje očividcev, in blagroval tiste, ki verujejo Besedi in pričam.
Do vere gre pot le prek križa. Tomaž je iskal in našel pot k veri preko ran na Križanem. V tem se močno razlikuje od nas. Križ – pa naj bo to Kristusov ali tisti, ki ga mora nositi vsak izmed nas, nas velikokrat odbija in nam jemlje vero. Sprašujemo se, kako more Bog dopustiti trpljenje ali preslišati vpitje ubogih. Tomaž je našel pot k veri, ker je sprejel stvarnost križa in globine ran, ki jih je ta križ prinesel.
Bratje in sestre, molimo drug za drugega, da bomo vsi jasno gledali na življenje z vero. Z njo sprejemali vse križe in rane ter vero preko tega vsak dan znova tudi krepili. Tako bomo postajali žive priče Vstalega in njegove neskončne ljubezni tudi v današnjem svetu. (po: Bogoslužno leto B)

Prav je, da se danes spomnimo —tudi pri obeh sv. mašah, da v tem tednu vstopamo v zadnji mesec priprave na prvo sv. obhajilo, ki bo v naši župniji v nedeljo 12. maja. Še prej bo prva sv. spoved bodočih prvoobhajancev. 20 otrok se pripravlja na zlati dan njihovega življenja, z njimi naj bi se tudi 20 njihovih družin, pa tudi vsa župnijska družina ali občestvo. Vsi župljani, ki so nam pri srcu ti dragi otroci in prihodnost župnije.
Teden kasneje pa bomo vstopili v zadnji mesec priprave na sv. birmo, ki bo na binkošti, 19. maja in na s slovesnostjo povezan škofov obisk. 24 je kandidatov za prejem zakramenta potrditve v veri in sprejetja poslanstva kristusovega pričevalca. Tu je dobra priprava še potrebnejša, da bi bili sposobni sprejeti neprecenljivi Božji dar, in da ga ne bi potem zapravili. Molimo!

Naslovljeno na vas

Zelo pomenljivo je to, kar navaja evangelij, da je Jezus med svojimi prikazovanji apostolom, zbranim v dvorani zadnje večerje, večkrat ponovil pozdrav ‘Mir vam bodi!’ Tradicionalni pozdrav, s katerim se zaželi mir, ‘shalom’, postane tukaj nekaj novega. Postane dar tistega miru, ki ga lahko samo Jezus da, saj je sad njegove korenite zmage nad zlom. ‘Mir’, ki ga Jezus ponuja svojim prijateljem, je sad Božje ljubezni, ki ga je pripeljala do smrti na križu, do prelitja svoje krvi, kot ponižnega in krotkega Jagnjeta, ‘polnega milosti in resnice’ (Jn 1,14). Sedaj je jasno, zakaj je sv. Janez Pavel II. hotel imenovati to prvo nedeljo po veliki noči, nedeljo Božjega usmiljenja, in to s točno določeno podobo Kristusove prebodene strani, iz katere prihajata kri in voda, kakor to pričuje apostol Janez, ki je to videl (prim Jn 19,34-37). Jezus je vstal in od Njega živega izvirata velikonočna zakramenta krst in evharistija. Kdor k njima pristopi z vero, prejme dar večnega življenja.
Sprejmimo dar miru, ki nam ga ponuja vstali Jezus, ter pustimo, da nam napolni srce s svojim usmiljenjem! (Benedikt XVI.)

Molitev družine

Gospod, ti veš, da nimamo časa.
Oče in mati sta zelo zaposlena. Otroci prihajajo domov pozno.

Oče in mati sta utrujena in izžeta. Otroci so željni pozorne ljubezni.

Ni vse tako, kot bi moralo biti. Morda res nismo lačni, slabo oblečeni ali brez doma. Smo pa utrujeni, razočarani in razboleli.

Toda ti, Gospod, ti lahko naš vsakdan spremeniš. V temnih dnevih lahkos svetlobo tvoje luči zažari novo življenje.

Zaupamo, da lahko napolniš naš dom z veseljem, srečo in ljubeznijo,
če ti le dovolimo vstopiti.

Vabimo te v našo družino, hočemo ti dati dom v njej.
Danes začenjamo delati prostore miru, sprave in odpuščanja,
da ti pokažemo, da mislimo resno.

Nič in nihče nas ne bo ločilod tvoje ljubezni, Gospod.
Ena družina bomo. Eno srce v Božjem srcu.
Pridi torej, Gospod, pridi v našo družino!

sv. Mati Terezija iz Kalkute

MAŠNI NAMENI

NED. – 7.4.
Ned. Božjega usmiljenja
Janez Krstnik de la Salle, duhovnik, redov. ustan.
7.00 češčenje
7.30 za vse župljane—žive in rajne
10.00 za +Antona Šlandra, vse Koprivove

PON. – 8.4.
Maksim in Timotej, mučenca
19.00 za +Ido Lazar

TOR. – 9.4.
Maksim Aleksandrij., šk.
19.00 v čast Svete družine
Slavljenje – Bog je Ljubezen

SRE. – 10.4.
Domnij (Domen), škof, mučenec
19.00 za +Karla Semprimožnika

ČET. – 11.4.
Izidor Seviljski, škof, cerkveni učitelj
19.00 za +Marijo Rojnik

PET. – 12.4.
Zenon Veronski, škof
19.00 za +Jožeta Zupančiča

SOB. – 13.4.
Ida, redovnica
19.00 za +Elizabeto –oblet. in Franca Obreza ter Jureta Bogataja

NED. – 14.4.
3. velikonočna ned.
Lidvina, devica
Začetek tedna molitve za duhovne poklice
7.00 češčenje
7.30 za vse župljane—žive in rajne
10.00 za +Viktorijo Zmrzlak
Družinska sv. maša z birmanci
11.15 v Grajski vasi krst Zoje Topovšek

V tem tednu:

Svetopisemska skupina se bo zbrala ta ponedeljek ob 19.45 uri. Vabljeni!

Sestanek za starše birmancev bo v četrtek ob 17.30 uri v Domu srečanj.

Dežurni ministranti: Manca Glušič, Nika Ledinšek
Bralci v nedeljo: I. Tilen Hadolin, Sonja Mandelc; II. Barbara Cijan, Lara Natek
Urejanje in krašenje župnijske cerkve: Gomilsko II.

Oznanila v PDF obliki za tiskanje

VELIKA NOČ 2024

»Če pšenično zrno ne pade v zemljo in ne umre, ostane sámo; če pa umre, obrodi obilo sadu.« (Jn 12,24).
Umiranje in rojevanje novega se dogaja v uri tišine, ki jo je preživel tudi Božji Sin. To je ura, ko se trpljenje spreminja v slavo rodovitnosti. Ure tišine zato niso več prazne. Križani in Vstali nam v njih prihaja nasproti, da bi se lahko srečali z Njim in s samim seboj.
Dragi bratje in sestre, velikonočni čas nas vabi, da bi si upali vstopiti tudi v skrivnost tišine in molitve, da bi se tako globlje srečali z lepoto Boga in z resnico lastnega življenja. Vabi nas, da ne bi ostali samo pri zunanjih znamenjih naše vere in našega upanja. Nobena praznična miza, nobena velikonočna košara nam ne more podariti tega, kar nam Gospod pripravlja. Če odpremo svoje roke in se mu pustimo objeti, nas bo dvignil iz naših grobov v radost občestva z Njim ter z brati in sestrami.
Želim vam veselja in upanja polne velikonočne praznike! Kristus je vstal, aleluja!

Maksimilijan Matjaž, celjski škof

VOŠČILO
Velika noč je praznik Kristusovega zmagoslavja, triumf njegove neizmerne ljubezni, zato tudi za vsakega kristjana praznik veselja. Naj bo Kristus, od mrtvih vstali, glavni razlog za praznično veselje. Potem bo to praznovanje poživilo naše krščansko življenje in s tem doseglo pravi namen.

Vaš župnik s sodelavci

VELIKA NOČ

BESEDA ŽIVEGA BOGA

Prvi dan tedna je prišla Marija Magdalena navsezgodaj, še v temi, h grobu in je videla, da je kamen odstranjen od groba. Tedaj je stekla in prišla k Simonu Petru in k drugemu učencu, ki ga je imel Jezus rad, ter jima rekla: »Gospoda so vzeli iz groba in ne vemo, kam so ga položili.« Peter in óni drugi učenec sta šla ven in se odpravila h grobu. (Jn 2,1–3)

BESEDA O BESEDI

BOG JE VSTAL! ON ŽIVI! Jn 20,1–9

Za nami je teden, v katerem nam Bog kaže svojo neverjetno pot, ki presega naš razum. Pred enim tednom smo sledili Jezusu, ki je vstopal v Jeruzalem. Ljudstvo ga je želelo postaviti za kralja. Kdo bi takrat, pred dva tisoč leti, ko se je to godilo, rekel, še ta teden bo umorjen? Ni minilo šest dni, ko je isto ljudstvo kričalo Križaj ga! Izbralo je Baraba in križalo Njega, ki je hodil po njihovih ulicah jih ozdravljal bolezni, tolažil, izganjal hude duhove in učil. Kdor bi na prvi veliki petek, pred dva tisoč leti, ko se je to zgodilo, rekel, to ni konec, to je veličasten začetek nove dobe, bi bil nor. Pa vendar, kar se zdi danes v naših očeh nemogoče, je lahko že jutri resnično, če je to Božja volja. Gospod je tretji dan vstal. Kdo bi spet rekel, da bo prva priča vstajenja Marija Magdalena, uboga žena, ki jo je Jezus pobral na cesti, propadla prostitutka, brez vsakega občutka zase in za Boga? Kdo bi si mislil, da je to mogoče? Kaj si je mislil Bog, da je pripravil takšen scenarij za začetek Cerkve? A to so le prvi trije dnevi Cerkve. Bog jo je postavil v trenutku svoje smrti na križu, ko se je Juda, ki je Jezusa izdal, verjetno že obesil, in Peter, ki je Jezusa zatajil, razjokal, ostali učenci pa so se razbežali.
Ob tem scenariju ne vem, ali bi jokal ali se smejal. Mar ni Bog nor, nor za našo pamet, a moder za našo nespamet. Tisto, kar je v svetu modrega, je postavil na glavo, in kar je norega, je dobilo novo vrednost. Bog daje vsem stvarem novo ceno, nov obraz. In v tem je veselje velike noči. Bog dela vse novo! Nič ga ne ustavi, da izpelje svoj čudoviti načrt ljubezni. Zato želi, da se tudi mi ne ustavimo.
Želim vam, da bi se v vseh trenutkih svojega življenja spominjali neverjetnega scenarija velikega tedna od cvetne nedelje do velike noči. Kadar smo na konju, ko nas hvalijo, pazimo, mogoče je cvetna nedelja. Ko smo v temi velikega petka, ne pozabimo, čaka nas velika noč. Odprimo svoja življenja Njemu, ki vse vodi. Naj vodi naše življenje, da bomo tvegali iz resnice in ljubezni iti na križ. Da bomo verjeli, da smrt ni nikoli konec, ampak vedno le začetek! Veselo alelujo vam želim! Bog je vstal in živi! (po: E. Mozetič)

Naslovljeno na vas

DAN CELODNEVNEGA ČEŠČENJA SV. REŠNJEGA TELESA
Ki je v naši župniji vsako leto 1.4. letos je ravno na drugi dan velikonočnega praznika – na velikonočni ponedeljek. Naj bi se ta dan nas vseh dotaknil Bog, saj so vsi zakramenti Božji dotik, zlasti najsvetejši. Lepo ste vabljeni k sodelovanju in skupnemu češčenju.
SPORED ČEŠČENJA: Po sv. maši v Grajski vasi, kar tam Grajska vas, nato v župnijski cerkvi ob 15.00 uri Gomilsko
Ob 16.00 uri Šmatevž, 17.00 uri Zakl, ob 18.00 uri Trnava in
Šentrupert. Ob 19. bo sv. maša, ki jo bo vodil g. Janko Šket, nato sklep češčenja. HVALJENO IN ČEŠČENO NAJ VEDNO BO

Mi smo priče vsemu, kar je storil v judovski deželi in v Jerúzalemu. Razpeli so ga na križ in usmrtili. Bog pa ga je obúdil tretji dan in mu dal, da se je očitno prikazoval, a ne vsemu ljudstvu, temveč pričam, ki jih je Bog vnaprej izbral, nam, ki smo z njim jedli in pili, potem ko je vstal od mrtvih. Nam je tudi naróčil, naj oznanjamo ljudstvu in pričamo, da je on tisti, ki ga je Bog določil za sodnika živih in mrtvih. (Apd 10,39 – 42)

Jezus Kristus, naše srce prepeva od veselja, ki mu ni primere. V sebi čutimo neskončno odrešenje in tvojo ljubezen s križa. Več postnih tednov smo skušali hoditi po poti spreobrnjenja in mnogokrat smo že skoraj omahnili ob preizkušnjah. Danes, na dan tvojega vstajenja, pa čutimo veličino odrešenja in vzklikamo: »Aleluja!«. Želimo biti žive priče tega veselega dogodka v današnjem svetu.

Gospod, hočem biti tvoja priča. Priča tvoje večne prisotnosti v Cerkvi.
Apostol tvoje ljubezni do nas!
O, daj mi, da bom vedno bolj polna tvoje radosti, tvojega zmagoslavja, tvoje molitve za svet.Daj, da bo moje srce veliko,
kot je velik svet in kot so velike potrebe duš!
S svojimi ubogim, še tako sebičnim srcem, ne morem nič.
A z Marijinim in tvojim srcem zmorem vse.       Aleluja!

Praznujte veliko noč, slavite Živega, kajti smrt ni več strah pred ničem.
Bog ji je odvzel želo, da bi našli polno življenje.

Praznujte veliko noč, slavite Poveličanega, kajti rane niso več znamenje nemoči.
Bog jih je napravil za okras Zmagovalca, da bi lahko praznovali.

Praznujte veliko noč, slavite Zmagovalca, kajti grob ni več zadnje bivališče človeka.
Bog ga je odprl, da bi našli dom v nebesih. (A. Albrec)

MAŠNI NAMENI

NED. VELIKA – 31.3.
Jezusovo vstajenje
Aleluja!
7.00 vstajenska procesija
7.30 za vse župljane—žive in rajne
10.00 za +Frančiško in Franca Šram

PON. – 1.4. velikonočni
Ves teden velikonočna osmina
Pri nas: Dan češčenja sv. Rešnjega telesa
10.00 za +Ido Lazar (v Grajski vasi)
Češčenje sv. Rešnjega telesa
19.00 za +Marijo Orožim, vse Mlinarjeve
za +Stankota Slemenška, starše in Jureta
Sklep češčenja

TOR. – 2.4.
Marija Egipt., spokorn.
19.00 za +Ljudmilo –obl. in Alojza Lukman
Slavljenje – Bog je Ljubezen

SRE. – 3.4.
Rihard (Riko), škof
19.00 za +Franca Dolinška –osmina (v Šentrupertu)

ČET. – 4.4. prvi četrtek
Izidor Seviljski, škof, cerkveni učitelj
19.00 za +Marijo, Franca, Janija Rančigaj
Molitev za duhovne poklice

PET. – 5.4. prvi petek
Vincencij Ferrer, duhovnik
19.00 za +Antona Zupančiča –30. dan
Litanije Jezusovega srca

SOB. – 6.4. prva sobota
Dan Jezusovega groba.
19.00 za +Ivana in Jožico Vaš
Litanije Matere Božje

NED. – 7.4.
Ned. Božjega usmiljenja
7.00 češčenje
7.30 za vse župljane—žive in rajne
10.00 za +Antona Šlandra, vse Koprivove

V tem tednu se bo veliko dogajalo: celodnevno češčenje, trije posebni dnevi ob vstopu v novi mesec – prvi četrtek, prvi petek, prva sobota …

Velikonočne veroučne počitnice: v tem tednu verouka ne bo.
Dežurni ministranti: Anže Lončar, Jakob Lončar
Bralci v nedeljo: I. Majda Jelen, Eza Vasle; II. Lara Natek, Nika Šlander
Urejanje in krašenje župnijske cerkve: Zakl

Oznanila v PDF obliki za tiskanje

BESEDA ŽIVEGA BOGA

Ko je bil v Betaniji, v hiši Simona Gobavca, in je sedél pri mizi, je prišla žena z alabastrno posodico dragocenega dišavnega olja iz pristne narde. Strla je posodico in ga izlila na njegovo glavo. Nekateri pa so bili nejevoljni in so govorili med seboj: »Čemú ta potrata olja? Jezus pa jim je rekel: »Pustite jo! Kaj ji delate težave? Dobro delo mi je storila. Kar je mogla, je storila: vnaprej mi je pomazilila telo za pogreb. (Jn 12,3–4.6.8)

BESEDA O BESEDI

VZKLIK »HOZANA«, KI SE SPREMINJA V »KRIŽAJ GA« Mr 14,1–15,47

Če se je ljudstvu, ki je živelo z Jezusom, moglo zgoditi to, da je v nedeljo slavilo Jezusa in ga razglašalo za kralja, še isti teden pa je sodelovalo pri obsodbi in usmrtitvi, potem si najbrž ne kaže domišljati, da smo mi kaj boljši. Zato je prav, da se vprašamo, kdaj počnemo kaj podobnega, kdaj smo mi tako nedosledni, da skoraj v isti sapi slavimo in križamo svojega bližnjega in v njem Kristusa.
V čem je bil ključni preobrat in zakaj se je zgodil. Besedni preobrat je jasen. Iz vzklika: Hozána! Blagoslovljen, ki prihaja v Gospodovem imenu! se je rodil: Križaj ga! Na nek način so Judje na cvetno nedeljo pozdravljali Jezusa kot Judovskega kralja in Božjega Sina, medtem ko so ga na veliki petek prav zaradi tega naslova obsodili in križali. Preobrat se je torej zgodil prav v pogledu na kraljevsko dostojanstvo in Božje sinovstvo. Najprej je Jezus ta naziv zaslužil, potem pa je bil prav ta razlog za križanje. Češ, prilastil si je nekaj, kar ni njegovega. Kako to? Jezus ni hotel biti kralj, za kralja ga je postavilo ljudstvo. In hkrati, ga je isto ljudstvo križalo, ker se je delal kralja in Božjega Sina. – Ljudje so si želeli kralja, in sicer takšnega, ki bo delal čudeže, delil dobrote in nič zahteval. Nekaj dni za tem pa se je zgodil preobrat. Voditelji so pritisnili na ljudstvo, ljudje so se zbali za svojo kožo, za svoje privilegije in se dali nahujskati proti Judovskemu kralju. – Lahko bi rekli, da se je obrat zgodil le na zunaj. V notranjosti ljudi pa že živi dvojni človek: tisti, ki vidi dobro in mu želi slediti, in tisti, ki je zaradi odpora do vsega težkega in zahtevnega pripravljen križati nedolžnega. Kdaj se ta preobrat zgodi, je pravzaprav nepomembno. Pomembno je, da se to dogaja in da moramo biti na to nedoslednost pozorni. – Vsi smo nedosledni in vidimo v ‘kraljih’ tisto, kar si želimo videti. In ko nam ne »pašejo« več, vpijemo: Križaj ga! Vseh teh obratov ne bi bilo, teh presenečen ne bi doživljali, če bi gledali v globino in bili vedno zvesti resnici. Vprašajmo se, koliko smo pa mi zvesti resnici. (po: E. Mozetič)

6. postna nedelja – cvetna

S cvetno nedeljo začenjamo neposredno pripravo na veliko noč

Cvetna (oljčna) nedelja ali nedelja Gospodovega trpljenja je prvi dan velikega tedna, ko bogoslužno dogajanje predstavlja Jezusov slovesni vhod v Jeruzalem. Obredi cvetne nedelje, zlasti procesija z zelenjem in branje evangeljskega poročila o Jezusovem trpljenju (pasijon), izvirajo iz bogoslužnih navad jeruzalemske Cerkve, ki so poznane in opisane že v 4. stoletju. Tradicija blagoslavljanja zelenja se je začela pojavljati v 7. stoletju. Po vzorcu jeruzalemskega bogoslužja so urejeni tudi sedanji obredi, ki so bili prenovljeni med t. i. liturgičnim gibanjem v letih 1951–1955, dokončno obliko pa so dobili po Drugem vatikanskem cerkvenem zboru (1962–1965).
Cvetna nedelja je vsebinsko povezana z velikim petkom, ko se spominjamo Gospodovega trpljenja in smrti na križu, na oba dneva pa pri bogoslužju prebiramo odlomke o Jezusovem trpljenju in smrti.
Posebnost maše na cvetno nedeljo je začetek obreda z blagoslovom zelenja pred cerkvijo, ki ga v procesiji med petjem slavilnih pesmi odnesejo v cerkev. Zelenje (oljčne vejice in različne vrste butar) verniki zbirajo in povezujejo po posebnih krajevnih navadah ter blagoslovljenega odnesejo domov. V ospredju bogoslužja cvetne nedelje ni blagoslov zelenja, temveč procesija v čast Kristusu Kralju.
Med mašo poteka slovesno branje ali petje pasijona iz enega od prvih treh evangelijev, ki poročajo o zaroti proti Jezusu, zadnji večerji z učenci, Jezusovem trpljenju v vrtu Getsemani, sodnem procesu, obsodbi na smrt, smrti na križu ter o pokopu v grob. Duhovnik in drugi bogoslužni sodelavci oblečejo rdeča bogoslužna oblačila, ki simbolizirajo trpljenje in pasijon. (povzeto po: https://katoliska-cerkev.si/)

Naslovljeno na vas

VELIKI TEDEN V NAŠEM OBČESTVU
P r i p r a v a:
Vrhunec velikonočnega praznovanja je velikonočno sv. obhajilo. Priložnost za sv. spoved bo še vsak dan pol ure pred bogoslužjem, v svetem trodnevju pa zadnjih 15 minut pred obredi ne bo spovedovanja.
Na veliko soboto pa v župnijski cerkvi pred in po blagoslovu velikonočnih jedil, v Šentrupertu pa samo pred blagoslovom.
Bolni in ostareli na domu: večina se je pripravila na veliko noč že na prvi petek v marcu, ostali pa boste imeli priložnost v sredo popoldne: sporočite mi — župniku, prosim, kateri želite obisk na tel. 041 673 716. Če vam sreda ne odgovarja se zmenimo za drug termin.

Še zlasti v teh dneh radi prihajajte k sv. obhajilu. Tudi, če boste opravili sv. spoved drugod, pridite doma k sv. obhajilu.

Hvalevredno bo, če boste prispevali svoje cvetje za okrasitev božjega groba in cerkve.

Dežurni ministranti: Ana Vita in Jaša Cvenk, od velikega četrtka do velike noči pa vsi
Bralci Božje Besede: kadar bo kdo mogel priti k bogoslužju, naj bo na razpolago za branje! Miza božje besede nam bo v teh dneh bogato obložena. Bogu hvala!
Urejanje in krašenje župnijske cerkve: Gomilsko I.
Blagoslov velikonočnih jedil bo tudi v podružničnih cerkvah, zato bo tudi te treba pripraviti. Zato ste naprošeni, da se, kot ste se doslej, sami organizirate za to.
Za vso vašo pripravljenost za sodelovanje in pomoč naj vam Bog povrne!

Velika noč je največji krščanski praznik, dan nepopisnega veselja. Zato se je vredno nanj dobro pripraviti. Ta dan se namreč spominjamo največjega čudeža in temelja naše vere, ki je vstajenje Jezusa Kristusa od mrtvih. Skrivnost vstajenja lahko razumemo samo v moči vere. Jezus Kristus nas je s svojim trpljenjem in smrtjo odrešil, kar pomeni, da greh in smrt nimata zadnje in dokončne besede v našem življenju, ampak nam je Jezus odprl pot v večno življenje.

MAŠNI NAMENI

NED – 24.3.
6. postna ned. -cvetna
Jedrt (Jerica), opatinja
7.00 češčenje, spovedovanje
7.30 za vse župljane—žive in rajne
10.00 za +Jožefa Rakuna
Blagoslov zelenja pri pokopališču

PON. VELIKI– 25.3.
Gospodovo oznanjenje
Bogoslužno praznovanje že 23.3.
17.00 za +Marijo Juhart (god)
Dan mater, sklep tedna družine

TOR. VELIKI – 26.3.
Evgenija, mučenka
17.00 za +Marijo (god) in Ivana Knez
Slavljenje – Bog je Ljubezen

SRE. VELIKA – 27.3.
Gelazij, škof
17.00 za +Cenetove in Fajfarjeve

ČET. VELIKI – 28.3.
Spomin Jezusove zadnje večerje, dan zahvale za sv. obhajilo in molitve za duhovne poklice.
18.00 bogoslužje velikega četrtka – Jezusova nova zapoved.
sv. maša za +Travnarjeve
Molitev »Z Jezusom na Oljski gori«

PET. VELIKI – 29.3.
Dan Jezusovega odrešilnega trpljenja in smrti. Premišljujemo skrivnost križa.
Bertold, redovni ustanov.
15.00 križev pot s slavilno skupino Božji grob.
18.00 obredi velikega petka /edinstveni v letu!/: Poslušanje božje besede, češčenje križa, sv. obhajilo.
strogi post, zbirka za Sveto deželo

SOB. VELIKA – 30.3.
Dan Jezusovega groba. Božji grob pa je ta dan kraj češčenja Kristusa v sv. hostiji.
7.00 blagoslov ognja (gob)
Blagoslov velikonočnih jedil: 
ob 11.00 v župnijski cerkvi
ob 13.30 v Šmatevžu,
ob 14.30 v Šentrupertu
ob 15.00 v Grajski vasi
ob 16.00 v župnijski cerkvi (drugič)
V E L I K A   N O Č
19.00 velikonočna vigilija začetek pri cerkvi
Za +Tomaža Lončarja in Bernardo Vasle

NED. VELIKA – 31.3.
Jezusovo vstajenje
Aleluja!
7.00 Vstajenska procesija
7.30 za vse župljane—žive in rajne
10.00 za +Frančiško Šram