Prvo sveto obhajilo je letos bilo 25. maja, ko se je našemu župnijskemu občestvu s “pravico” použitve Jezusovega telesa in krvi, ki ga daje prejem najpomembnejšega zakramenta, pridružilo šest novih članov. Janez, Katarina, Manja, Marko, Neža in Nika so nas s svojimi enotnimi belimi oblačili, ki dajejo vtis veličastne skromnosti in ponižnosti, resnično prevzeli. Kaj šele starše in botre, da ne govorimo o starih starših. Odslej jim ne bo potrebno več prekrižati rok na prsih in s tem sporočati, da so pripravljeni le za blagoslov, ne pa za prejem hostije. Roke bodo lahko nežno in čim pogosteje približali pateni z namenom prejema hostije. Vse skupaj se pravzaprav začne dan prej s spovedjo, torej s prejemom zakramenta sv. pokore, ki je zelo pomemben dogodek. Otrok spozna, da ga ima poleg staršev in ostalih, rad tudi ali predvsem, Jezus. Da se mu lahko zaupa, se z njim pogovori o zanj bolj ali manj prijetnih dogodkih in izkušnjah in da lahko zaupa v njegovo Ljubezen.
Pred začetkom sv. maše sta Neža in Marko nagovorila vse prisotne. Nihče ni ostal razhločuten ob pogledu na prižiganje krstnih sveč in predajo le-teh svojim otrokom, ki so ga opravili očetje za potrebe obnove krstne zaobljube. Kako ti najmlajši povezujejo in krepijo skupnost, svoje najbljižje ter dajejo smisel življenju! Prinašanje darov in spremno besedilo ob tem, ki ga je prebrala Katarina, je še posebej obogatilo sv. mašo. Tudi tokrat je vse potekalo brezhibno, saj g. župnik veliko pozornost posveti pripravam. Na koncu so iz njegovih rok prav vsi prejeli darilo. V imenu cerkvenega občestva so prejeli skupinsko darilo, na katerem so štrije znaki: kelih s hostijo, riba, voda in križ, ki jih bo v veroučni učilnici vseskozi spominjal na ta dan. Prav vsak teden. Ne samo takrat, ko bodo slučajno našli album s slikami ali se vsedli za računalnik in jih pregledali.
Zahvala staršev, ki jo je izrekla Markova mamica NIna, je bila posebno čustvena: “Na poti k odkrivanju Božje ljubezni, skozi vsa ta tri leta, ko ste pripravljali naše otroke k zakramentu prvega svetega obhajila, ste se brezpogojno trudili. Bili ste dober zgled. Dajali ste jim nauke, jih spodbujali, jim odpuščali, ko so bili preveč razigrani in jim dali vedeti, da niso nikoli sami, le obrniti se morajo Nanj, ki je luč v temi. Vsi ti nauki in spodbude so kot seme, ki ga je Jezus posejal v njihova srca. Trudili se bomo in jim pomagali, da iz Božjega semena zraste še večja Božja ljubezen. Vsi starši prvoobhajancev smo Vam iz srca hvaležni.” V imenu prvoobhajancev pa se je g. župniku zahvalil Marko. Poseben vtis je naredila podelitev po ene bele cvetice g. župniku s strani vsakega prvoobhajanca posebej in g. župnik je v rokah držal čudovit šopek.
Vsem dobro denejo te majske nedelje in obujanje spominov. Naj velja nagovor g. župnika iz oznanilnega lističa Župnija in dom: “To je velik dan za prvoobhajance, ki bodo prvikrat povabljeni k Božji mizi, za njihove domače in za vse bogoslužno občestvo. Vsi naj bi se na ta praznik čim bolje pripravili in ga čim lepše praznovali. Mi, ki smo bili prvoobhajanci pred toliko in toliko leti bomo skupaj praznovali obletnice svojega prvega svetega obhajila, čeprav ga nismo imeli prav na isti dan. Zato naj bi ta dan še z večjo zbranostjo in ljubeznijo tudi sami prejemali sv. obhalijo.”
Tekst: Marija Rančigaj
Foto: Marija Orožim