Obnovitvena dela pri sv. Štefanu

Preberi več o zavetniku sv. Štefanu

Skoraj v sredini naselja Gomilsko stoji gomilska župnijska cerkev svetega Štefana. Nedvomno je že prvotna cerkev spadala kot podružnična cerkev k pražupniji Braslovče. S povečanjem števila prebivalstva je tu nastal vikariat, a še vedno kot sestavni del braslovške župnije. Od kdaj je bil tukaj vikariat, ni znano. V času ustanovitve ljubljanske škofije leta 1461 ga še ni bilo.

Tako stanje je bilo do leta 1786, ko so na Gomilskem ustanovili samostojno župnijo. V času cerkvenih reform, ki jih je izvedel cesar Jožef II. Habsburški konec 18. stoletja, je bila namreč med mnogimi drugimi novimi župnijami ustanovljena leta 1786 tudi lokalija na Gomilskem. Od tega leta dalje je imela samostojna župnija podružnične cerkve v Grajski vasi – sveti Krištof, v Šentrupertu – sveti Rupert in v Šmatevžu – sveti Matevž (Matej).

Po pripovedovanju in po predvidevanju naj bi bila prvotno na mestu sedanje cerkve le večja vaška kapela, ki so jo kasneje postopno povečevali. Njeni gotski ostanki so materialni dokaz o obstoju nekdanje gotske cerkvice. Zanesljivo je cerkev veliko starejša od najstarejše znane listine, v kateri je omenjena. Cerkev je namreč bila v znani ohranjeni listini prvikrat neposredno omenjena šele leta 1545, ko je bila podružnična cerkev braslovške župnije.

Posredno je bila cerkev omenjena že leta 1363 v zvezi z imetjem, ki je bilo namenjeno duhovniku na Gomilskem (… ZWO GARBEN DYE DRIT GEHOERT DEM PHARER ZE GOMILCZK…).

Že bežen pogled na cerkveno stavbo daje občutek, da gre za zanimiv objekt cerkvene arhitekture. K osnovni stavbi (ladji) so prizidani zakristija na južni strani, dve kapeli, vsaka na eni strani, zvonik na severovzhodni strani in oratorij na južni strani nad zakristijo.

Župnijska cerkev svetega Štefana na Gomilskem je bila ob svoji postavitvi nedvomno gotska, a so jo kasneje s pogostimi prezidavami spreminjali, tako da je sedaj baročna.

Notranjost cerkve tvorijo pravokotna ladja, dve kapeli, ki so ju prizidali v 18. stoletju, zakristija, oratorij, prezbiterij in pritličje zvonika.

Zanimiva je notranjost. Stene so okrašene z zgodnjebaročnimi upodobitvami apostolov, ki so jim dodani napisi v latinskem jeziku – citati iz apostolske vere. Začetek je nad fresko svetega Petra in ima naslednjo vsebino: »CREDO IN DEVM PATREM OMNIPOTENTEM CREATOREM CAELI ET TERRA, …«. V prevodu napis pomeni: »VERUJEM V BOGA OČETA VSEMOGOČNEGA STVARNIKA NEBES IN ZEMLJE …«. Poleg tega je veliko rastlinskih upodobitev, predvsem okoli oken, a tudi drugod v cerkveni notranjosti.

Kaže, da so bile v cerkvi stene v vseh njenih obdobjih poslikane s freskami. Na prehodu med prezbiterijem in ladjo je naslikana freska svete Barbare iz časa od leta 1520 do 1540 in naj bi bila delo enega od »potujočih« hrvaških slikarjev. Nad to fresko je že omenjena prva freska iz sistema upodobitev apostolov, ki prikazuje apostola svetega Petra. Te najstarejše freske so proti koncu 18. stoletja, takrat ko so ladjo na novo poslikali, prekrili z novimi freskami, ki prikazujejo v medaljonih doprsne upodobitve apostolov. Upodobitve iz 18. stoletja so ob zadnjem urejanju notranjosti cerkve odstranili, jih restavrirali in so sedaj vgrajene v stene dvorane župnijskega doma na Gomilskem.

O velikem oltarju gomilske cerkve za najstarejša obdobja ni podatkov vse do 17. stoletja. Ob vizitaciji v braslovški župniji leta 1631 so opravili tudi pregled v njeni podružnični cerkvi na Gomilskem. Za takratni pregled je v zapisniku navedeno, da je bil v cerkvi glavni oltar posvečen svetemu Štefanu, a ni podrobnejših podatkov o samem oltarju.

Sedanji veliki oltar je izdelek iz delavnice znamenitega celjskega baročnega kiparja Ferdinanda Galla, ki naj bi ga izdelal med leti 1760 in 1770. V gomilski bližini so oltarji izdelani v Gallovi delavnici še v Braslovčah, na Gori Oljki, v Šaleku, na Svetini.

Oltar v osredju prikazuje Poveličanje svetega Štefana. Neposredno nad kipom svetega Štefana in angela ob njem je kompleks kipov Svete Trojice. Na levi strani je Jezus, v sredini sveti Duh in na desni strani Sveti Oče. V višini kipa svetega Štefana sta na vsaki strani še po dva kipa. Na skrajni levi zunanji strani je kip svete Notburge in na skrajni desni strani kip svetega Izidorja. V sredini ob niši svetega Štefana sta kipa svetih Kozme in Damjana. Oljna slika na vrhu oltarja prikazuje »Smrt svetega Frančiška Ksaverja«, ki ga obkroža šest angelov.

V preteklosti je bila v tabernaklju moštranca, ki so jo izdelali na osnovi načrtov, ki jih je naredil mojster Jože Plečnik. Ker je izjemno dragocena oprema, sedaj ni več v tabernaklju, ampak je varno shranjena.

Cerkev ima dva stranska oltarja, ki sta vsak v svoji kapeli. Na levi strani cerkve je v kapeli lesen oltar, ki ga je tako kot veliki oltar izdelal Ferdinand Gallo. Oltar ima kot osrednji del sliko Marije Brezmadežne dobrega sveta, ki je delo slikarja Janeza Potočnika, okvir slike pa je sestavni del Gallovega oltarja.

Na menzi oltarja je lepa lesena skrinjica (sarkofag) z ležečim kipom svete Barbare. Kip svetnice je oblečen v plemiška oblačila in ima v desni roki kelih, v levi pa palmov list. V ozadju je naslikana pokrajina in prizor obglavljanja svete Barbare. Slikarija v skrinjici je delo cerkvenega umetnika Janeza Potočnika. Kapela je posvečena sveti Barbari, čeprav osrednji del oltarja predstavlja rokokojski Gallov oltar.

Na južni (desni) strani je kapela z oltarjem, ki je posvečen svetim Trem kraljem in je iz leta 1891. Oltar je zgrajen v baročnem stilu in ima v osredju skupino kipov, ki prikazujejo »Poklon svetih Treh kraljev«.

Najstarejši del cerkve je zvonik. Ta je v spodnjem delu gotski, o čemer priča že njegov gotsko oblikovan vhod iz prezbiterija in okenske line v njegovi severni zunanji steni. Zvonikovo pritličje je s štirimi rebri križno rebrasto obokano, rebra so trapezastega profila in so v temenu speta s sklepnikom. Prostor daje izrazit gotski videz. V tem prostoru je bila v preteklosti zakristija.

V zvoniku so sedaj trije zvonovi, dva sta jeklena iz leta 1922 in eden bronast iz leta 1705.

Besedilo je vzeto iz knjige »Sakralni spomeniki na območju občine Braslovče«, Kralj Franc, 2012, Kulturno zgodovinsko društvo Žovnek. Kogar zanimajo podrobnosti, jih lahko najde v navedeni knjigi.