Letos smo se v ta namen zbirali od petka, 28. 2., do nedelje, 2. 3. Moto duhovnih dni je bil “Veselimo se življenja!” Namen ni bil zgolj v vzpodbujanju, ampak tudi v priznanju, da so se naši starejši prav gotovo znali veseliti življenja, da so zmogli skozi vse preizkušnje, ki so jim bile naložene. So naši učitelji in Učitelj. Tovrstna dogajanja pa jim lajšajo in bogatijo sedanje življenje. Vredni so, da so jim ponujene drugačne oblike duhovnega življenja v domačem okolju, saj imamo naravnost idealne pogoje za delovanje, ki so jih vsak po svojih močeh tudi soustvarjali. Vzdušje in občutki so bili vseskozi prijetni. Veselili in bogatili smo drug drugega, če drugače ne, pa s svojo prisotnostjo, pripadnostjo in predanostjo, skratka z Ljubeznijo. Vse to je pripomoglo k veliki spontanosti. Žal se nekateri prijavljeni niso mogli udeležiti, saj je vmes posegla viroza.
Že v petek smo po molitvi in čajanki ob slastni smetanovi potici, začeli prebirati letošnjo osrednjo Božjo besedo iz Lukovega evangelija (Lk 10,38-42), v kateri med drugim piše: “Marta, Marta,…, Marija si je vzela boljši del, ki ji ne bo odvzet.” Na mizo smo položili predmete, ki so značilni za delovanje Marte; kuhalnico, žlico, vilice, serviete, kozarec. Marijo pa je ponazorilo Sveto pismo. Ugotavljali smo, kako se je ta odlomek koga dotaknil. Modrovali smo o tem, da sta obe vlogi potrebni in da se po potrebi najdemo v obeh. Da ne moremo samo moliti, da je potrebno tudi delati. V slikovni Bibliji, Gustava Doreja, smo občudovali lepo sliko iz tega odlomka. Taista Marija se pojavi v še dveh odlomkih SP NZ, in sicer pri Mr 14,3-9, ki govori o ženi v Betaniji, ki mazili Jezusa in jo prisotni obsojajo ter pri Jn 11,20-39 in 12,2, ko Marija in Marta sporočita Jezusu, da je njun brat Lazar bolan. K razmišljanjem se je predčasno pridružil tudi dr. Ramovš, ki je bil sicer osrednji gost petkovega večera. Poudaril je, da je vsaj v dveh odlomkih moč zaznati sporočilo, da naj ne obsojamo človeka in da je potrebno gojiti pozitivna čustva. Marta se je namreč pritoževala Jezusu, da Marija samo poseda, ko pa je mazila Jezusa, so ji očitali, da za to uporablja dragoceno olje iz pristne narde. Jezus ji je v obeh primerih stopil v bran z besedami: “…boljši del, ki ji ne bo odvzet.” in v drugem primeru: “kjerkoli po svetu bodo oznanjali ta evangelij, bodo pripovedovali tudi to, kar je storila ona, njej v spomin.” Iz obeh primerov lahko razberemo držo U(u)čenca in znamenje velikega spoštovanja do U(u)čitelja. Svoje misli k temu odlomku je na izviren način v homiliji podal tudi naš g. župnik, Martin Cirar, ki je tudi letos bil naš duhovni vodja. Z branjem berila in psalma nas je počastil dr. Ramovš, ki se je zelo dobro vključeval tudi s petjem med sv. mašo, prošnji sta prebirali Marija Sovinc in Marija Rančigaj. Med drugim smo prosili za zdravje vseh tistih, ki se letošnjih duhovnih dni zaradi bolezni niso mogli udeležiti.
Dr. Jože Ramovš nas je s svojim predavanjem “božal” z besedami, nas vseskozi vzpodbujal in predstavljal možnosti, ki jih imamo v kasnejših letih, da se ne osamimo in da bogatimo svoje in s tem tudi življenje drugih. Predavanje je bilo razgibano, udeleženci so aktivno sodelovali. Predstavljal in priporočal nam je možnosti delovanja skupin po sistemu, ki ga razvijajo na Inštitutu Antona Trstanjaka. Teme, ki se jih obravnava so skrbno načrtovane in izdelane tako, da resnično bogatijo posameznega udeleženca, poskrbljeno pa je tudi za sprostitve. Anketa je dala odgovor, da udeleženci podpirajo ustanovitev skupine. Večina pa je bila mmenja, da je tedensko srečevanje prepogosto.
V soboto nas je obiskala Ljuba Centrih Četina, dr. med., spec. spl. med., ki so jo vsi nestrpno pričakovali. Od prenekaterega udeležen(ke)ca je tudi osebna zdravnica, del njenega odraščanja pa so bili tudi naši kraji. Njeni nasveti pa so se vsakega zelo dataknili in so odmevali še naslednji dan in bodo vseskozi. Ponovno se je potrdila kot dobra strokovnjakinja in kot dober ter pozoren človek.
Duhovnik lazarist Anton Lavrič, ki biva pri Sv. Jožefu v Celju, se je prav tako z veseljem odzval našemu povabilu. Naše starejše je močno duhovno okrepil in pripovedoval tudi o svoji življenjski poti in vrnitvi iz Beograda. Nismo se mogli načuditi njegovi vitalnosti in moči oznanjevanja tudi v teh letih. V tem primeru je tudi to velik vzgled. Tudi med kosilom se je na nek način nadaljevalo njegovo predavanje.
Po kosilu se je srečanje nadaljevalo s predavanjem domačinke MartineTekavc, univ. dipl. soc. del., ki je izčrpno predstvila možnosti varstva starejših. Ni samo črno in belo. Iti v “Dom” ali doma samo čakati, da obnemoreš. Je tudi veliko drugih nians barv glede možnosti preživljanja dni v starosti. Vključevanje na več področjih in možnost pomoči na domu, ki je morda vse premalo uporabljena, potrebe pa so. Dotaknili smo se tudi pravnega vidika reševanja problemov. Takšno predavanje bi bilo dobrodošlo za vse generacije, oz. za svojce starejših, da se poučijo o obveznostih in pravicah.
Manja Rančigaj, univ. dipl. psih., prav tako domačinka, je poskrbela za fizično in umsko razgibavanje. Prav prileglo se je malo razgibavanja kar nam je bila novost in bi se je kazalo oprijeti še ob kakšni takšni priložnosti. Predočeno nam je bilo, da še ni vse demenca, če kaj pozabimo in da se to dogaja vsakemu. V nadaljevanju pa smo bili izzvani s kar konkretnimi nalogami za trening spomina, ki se jih velja tu in tam še kdaj poslužiti, saj so naši možgani dovzetni za trening in vzdrževanje “kondicije”. Podobno kot športniki in njihova telesna in psihična kondicija.
Sledil je obisk sv. maše, berilo je prebral Toni Pintar. Zaključne besede, molitev in zahvala za uspešen dan, ki prinaša s svojo dolžino poseben čar, smo se z zadovoljstvom opravili domov.
V nedeljo smo se udeležili sv. maše. Med branjem prošenj smo se zahvalili za sadove in darove, ki smo jih prejeli na duhovnih dnevih. Po njej smo se zbrali v Domu srečanj. Ob čaju in kavi je stekel sproščen pogovor in obujanje spominov. Za zaključek smo se še slikali (žal nekateri udeleženci manjkajo na sliki), izpolnili ankete in si razelili spominske podobice. Tudi letos so bile izražene želje, da bi se naj duhovni dnevi še nadaljevali. Z najvišjimi ocenami je bila ocenjena dolžina programa, njegova izvedba, vsebina in teme, hrana in urejenost ter udobnost prostora. Naš g. župnik je zaključil letošnje Duhovne dneve, ki jih je ocenil za uspešne in se zahvalil vsem, ki so pri tem kakorkoli sodelovali, še posebej vsem predavateljem, ki so v znak hvaležnosti prejeli spominsko darilo, in sicer darilno vrečko iz jute, na kateri je bil izvezen gorenjski nageljček. Izrazil je željo, da bi se duhovni dnevi starejših še nadaljevali.
Tekst: Marija Rančigaj
Foto: Marija Rančigaj in Alenka Pintar