BESEDA ŽIVEGA BOGA
Ko so starši prinesli dete Jezusa, da bi zanj storili
po običaju postave, ga je tudi on vzel v naročje, zahvalil Boga in rekel: »Zdaj odpuščaš, Gospod, po svoji besedi svojega služabnika v miru; zakaj moje oči so videle tvoje zveličanje, ki si ga pripravil pred obličjem vseh narodov: luč v razsvetljenje poganov in slavo Izraela, tvojega ljudstva.« (Lk 2,28–32)

Beri naprej →

BESEDA ŽIVEGA BOGA
Ko pa je hodil ob Galilejskem morju, je zagledal dva brata: Simona, z imenom Peter, in njegovega brata Andreja, ko sta mrežo metala v morje; bila sta namreč ribiča. Reče jima: »Hodíta za menoj
in napravil vaju bom za ribiča ljudi.« In takoj sta mreže popustila in šla za njim. (Mt 4,18–20)

Beri naprej →

BESEDA ŽIVEGA BOGA

Drugega dne je videl Jezusa, ko je prihajal k njemu, in je rekel: »Glejte, Jagnje božje, ki odjemlje greh sveta. Ta je tisti, o katerem sem rekel: Za menoj pride mož, ki je pred menoj; zakaj bil je prej ko jaz. In jaz ga nisem poznal; toda da se Izraelu razodene, zato sem jaz prišel in z vodo krščujem.« (Jn 1,29–31)

Beri naprej →

BESEDA ŽIVEGA BOGA
Po krstu je Jezus takoj stopil iz vode; in glej, odprla so se mu nebesa in videl je Božjega Duha, ki se je kakor golob spuščal navzdol in prihajal nadenj; in glej, iz nebes se je začul glas: »Ta je moj ljubljeni sin, nad katerim imam veselje.« (Mt 3,16–17)

Beri naprej →

BESEDA ŽIVEGA BOGA

V začetku je bila Beseda in Beseda je bila pri Bogu in Beseda je bila Bog. Ta je bila v začetku pri Bogu. Vse je nastalo po njej in brez nje ni nastalo nič, kar je nastalega. V njej je bilo življenje in življenje je bilo luč ljudi in luč sveti v temi in tema je ni sprejela. (Jn 1,1–5)

Beri naprej →