Oznanila v PDF obliki za tiskanje

BESEDA ŽIVEGA BOGA  

Ko je Elizabeta zaslišala Marijin pozdrav, se je dete veselo zganílo v njenem telesu. Elizabeta je polna Svetega Duha na ves glas vzkliknila in rekla: »Blagoslovljena ti med ženami, in blagoslovljen sad tvojega telesa! Od kod meni to, da pride k meni mati mojega Gospoda?« (Lk 1,41–42)

BESEDA O BESEDI

POVEZANOST BOGA IN ČLOVEKA Lk 1,39–45

Mnogi modrijani tega sveta prikazujejo Boga kot človekovega tekmeca, konkurenta. Ko bi bil Bog res to, kar ti napuhnjenci mislijo, se Božji Sin ne bi nikoli učlovečil. Ne bi delal s človeškimi rokami, razmišljal s človeškim razumom, deloval s človeško voljo, ljubil s človeškim srcem. Bog in človek sta v krščanstvu tesno povezana, sta prijatelja, sodelavca – sta nenazadnje kot zakonca.
Kakor ni mogoča prava, nesebična skrb za človeka, ki je ne bi (vede ali nevede) navdihovala Božja ljubezen, tako tudi ne obstaja resnična svetost, če ni združena s skrbjo za človeka. To je način delovanja našega Boga. Marksisti, ustvarjalci nikoli uresničenega raja na zemlji, so kar naprej metali na kristjane krivičen očitek, da je naša vera »opij«, ker nas odtujuje od vsakdanjih življenjskih nalog. Bolje rečeno: bil bi krivičen očitek, če bi se trudili živeti po Jezusovem nauku in zgledu. Zdaj pa smo pogosto res taki, da bi tak očitek zaslužili. Preveč smo zasužnjeni od duha našega časa, ki je duh brezbrižnosti.
Kristus prihaja na svet. Pisatelj pisma Hebrejcem polaga v njegova usta besede psalmista: »Glej, prihajam, Gospod, da izpolnim tvojo voljo.« To je jutranja molitev Odrešenika. To naj bi bila tudi naša jutranja molitev – da bi začeli nov dan s pripravljenostjo, da izpolnimo, kar Bog pričakuje od nas. Namen molitve je (jutranje, pred delom, pred študijem …): da bi razsvetljeni z Božjo lučjo spoznali, kaj je prav, in da bi okrepljeni z njegovo močjo spoznali, kaj delamo prav in kaj narobe. Neka italijanska popevka z naslovom Torej daj! ponavlja odpev: »Kaj je prav, to dobro veš, povej, zakaj pa tega ne storiš?« To se vprašajmo tudi mi zdaj, ko se pripravljamo na božič. Mogoče še prej na božično spoved. (po: S. Čuk, Misli srca)

4. ADVENTNA NEDELJA – spovedna

Četrto svečko na adventnem vencu prižigamo že polni pričakovanja. Kakor je ob Marijinem obisku poskočilo dete v Elizabetinem telesu, tako se naj v naši srcih prebuja vznemirjenje pred prihodom Gospoda. Drobno dete, položeno v jasli, prihaja med nas, da bi spoznali, kako blizu nam je. Jezus bi rad bil ob nas, v našem veselju in preizkušnjah. Želi, da pripravimo svoja srca. Nekaj dni nas še loči do božične noči. Da bi se bolje pripravili, ob adventnem venčku v molitvi te dni tudi mi iskreno pozdravimo mater našega Odrešenika: »Blagoslovljena, ti med ženami.«

ODMEVI SLOVESNOSTI PRETEKLE NEDELJE – na osmino

ZAHVALA: Vsem, ki ste kar koli storili ali prispevali za lepo slovesnost in pomemben dogodek posvetitve novih zvonov, Bog povrni.
Upajmo, da bomo ohranili lep spomin na nedeljsko (nekaj že tudi sobotno) dogajanje. Lahko pa ga bomo podoživljali ob gledanju posnetkov na CD ali ključku, saj se je snemalo. Za komad je priporočeni dar 15.00 eur. Naročila sprejemamo v župnišču.
Izvajalci so v minulem in bodo tudi v prihodnjem tednu nadaljevali z delom v zvoniku. Upamo, da bo do božiča stvar v glavnem zaključena in bo začela služiti svojemu namenu. Tako bodo prazniki še lepši.
Hvala tudi moškim, ki pridejo na pomoč pri delih, ki jih lahko sami opravimo. Hvala tudi gospodinjama, ki skrbita za kosila delavcem od drugod.
Vsem dobrotnikom novih zvonov in zvonilnih naprav in opreme za vse štiri zvonove prisrčna zahvala. Tudi tistim, ki še imate namen darovati. Bog vam obilno poplačaj.

LUČ MIRU IZ BETLEHEMA danes po skavtih prihaja tudi k nam. To je luč, ki je prižgana na kraju, kjer je bil rojen Kristus – »Knez miru«. Na razpolago vam je , da pri njej prižgete svoje svetilke. Svetilke (sveče – »lampice«), steklene ali plastične, lahko nabavite tudi v cerkvi, dokler ne poidejo. Priložite priporočeni dar. Če boste vzeli plastične, jih prižgane postavite v stekleno posodo, da se ne bi kaj vnelo! Odstranite ročaj.

Naslovljeno na vas

S sv. mašo in sv. obredi za rajne smo se poslovili:
V soboto, 4. decembra šentrupertski cerkvi in pokopališču od Terezije Marguč iz Trnave 23 a. Zemeljsko življenje se ji je izteklo v 81. letu.
V torek, 14. decembra pa v župnijski cerkvi na Gomilskem in na tukajšnjem pokopališču od Matilde (Tili) Brinovec z Gomilskega 18. Dočakala je 92 let. Bog jima daj srečo večnega življenja v Njegovi ljubezni.

PRIČAKUJEMO PRAZNIKE IN SE NANJE PRIPRAVLJAMO
V tem tednu: bo še nekaj dni iztekajočega adventa in zadnjih priložnosti za sodelovanje pri zornicah z devetdnevnico. Vabljeni.

Veroučenci, od 4. razreda naprej, naj bi pred božičem zagotovo bili pri sv. spovedi. Lepo in prav bi bilo, da bi zlasti veroučenci tretje triade to storili med tednom, ko bo vsak dan pol ure pred mašo priložnost za spoved.
Tudi ostali župljani, kolikor niste, vključno sto nedeljo, že naredili ta pomemben korak v duhovni pripravi na božič, vabljeni med tednom.

Prejem zakramentov za praznike na domovih za bolne in ostarele bo v torek dopoldne. Za večino velja že prejem zakramentov na decembrski prvi petek, ostali pa naj bi ob tem obisku. Če le morete, sporočite župniku, da želite obisk.

BOŽIČ DRUGI NAJVEČJI PRAZNIK V VSEM LETU -naj se to vidi
DRUGI DAN BOŽIČA – ŠTEFANOVO – ŽUPNIJSKI PRAZNIK
26. decembra obhaja vsa Cerkev slovesno spomin sv. Štefana, diakona in prvega mučenca. Ker pa je zavetnik naše župnijske cerkve in župnije, pa je za nas vse ta dan še toliko večji praznik. On nam je veliki vzornik, saj je prvi izpričal največjo ljubezen do Jezusa z žrtvovanjem svojega mladega življenja zanj, ki ga je do takrat goreče oznanjal in čudovito posnemal v odpuščanju sovražnikom. Vrhunec praznovanja bo v župnijski cerkvi ob 10.00 uri /slovesnost bo vodil g. Viki Košec. Vabljeni ste vsi – odrasli, mladina, otroci!

Sodelovanje pri bogoslužju: Še vedno je treba upoštevati navodila za preprečevanje širjenja covid –19.—razkuževanje rok, maske ali razdalja/razen za člane gospodinjstva ali razreda. Potrebno je imeti potrdilo PCT, tudi otroke, ki so dopolnili 12 let starosti. Upamo, da ne bo še zaostritve.

MAŠNI NAMENI

NED – 19.12.
4. ADVENTNA NED.
Urban III., papež
7.00 češčenje
7.30 za vse župljane—žive in rajne
10.00 za +Sonjo, Borisa in vse Topovškove
Ta dan kvatrna nabirka za bogoslovje

PON – 20.12.
Evgen, mučenec
17.00 za +starše Dobnik in Vitanc in vse njihove

TOR – 21.12.
Peter Kanizij, duhovnik, cerkveni učitelj
17.00 za +Matildo Brinovec –osmina

SRE – 22.12.
Frančiška Cabrini, redovna ustanoviteljica
17.00 za +Ivana Vaša

ČET – 23.12.
Janez Kancij, duhovnik
17.00 za +Ano Pristalič in vse njene

PET – 24.12.
Adam in Eva
SVETI VEČER
7.30 za +iz družine Javoršek
Sklep zornic
22.00 za +Ivana Novaka (v Šentrupertu)

SOB – 25.12.
B O Ž I Č
Jezusovo rojstvo
0.00 za vse župljane -žive in rajne
7.30 za +Pavlo Iršič, st. Blatnik Andoljšek
10.00 za + Štefana Šlandra

NED – 26.12. d. p. d.
SVETA DRUŽINA
Sv. Štefan- župnijski praznik
Dan samostojnosti
7.00 češčenje
7.30 za vse župljane—žive in rajne
10.00 za +žpk dr. Stefana Steinerja
za +Petra Pavla Košeca
za domovino

V tem tednu:
Seja ŽPS bo v sredo ob 19.00 uri v Domu srečanj. Vsi člani lepo vabljeni.

Postavitev jaslic v župnijski cerkvi: navajeni smo, da to lepo naredite mladi, zato računamo na vas tudi letos. V četrtek od 15.30 dalje, glavno po maši.

Dežurni ministranti: Zala Jelen, Hana Rančigaj
Bralci: na božič in na Štefanovo: bodite vedno na razpolago, ko boste v cerkvi.
Urejanje in krašenje župnijske cerkve: Gomilsko I.

Spoštovani! Pred izidom je prva številka veroučnega biltena naše župnije z naslovom »PLAMENČEK«. Upamo, da ne bo muha enodnevnica, saj želimo popestriti naše skupno bivanje s pisano besedo, veroučencem pa dati priložnost, da pišejo tudi javno. Priskrbeli si ga boste lahko v cerkvi od 24. 12. 2021 naprej, vse do razprodaje. Večinoma je delo naših mlajših veroučencev. Nastajalo je v lanskem šolskem letu. Vsak izvod bo označen kot original.

Priporočljiv dar za izvod je, glede na število strani, 6 €. Upam, da nad tem ne boste razočarani, saj želimo pokriti celotne materialne stroške. Prepričani smo, da vam bo branje v veselje. Vabimo vas, da si glasilo pravočasno priskrbite. Prebirajte ga po in med vrsticami in velikokrat boste strmeli nad zapisanimi mislimi naših najmlajših veroučencev.

Za uredniški odbor, katehistinja Marija Rančigaj

Oznanila v PDF obliki za tiskanje

BESEDA ŽIVEGA BOGA  

Tisti čas so množice spraševale Janeza: »Kaj naj storimo?« Odgovarjal jim je: »Kdor ima dve suknji, naj ju deli s tistim, ki nima nobene, in kdor ima živež, naj stori prav tako.« Tudi cestninarji so se prišli krstit in so mu rekli: »Učitelj, kaj naj storimo?« Odvrnil jim je: »Ne terjajte nič več, kakor vam je ukazano.« Spraševali so ga tudi vojaki: »In mi, kaj naj storimo?« Rekel jim je: »Nikomur ne grozite in nikogar ne izsiljujte, ampak bodite zadovoljni s svojo plačo.« (Lk 3,10–14)

BESEDA O BESEDI

VESELJE IN BLAGO SRCE Lk 3,10–18

Današnji berili nas spodbujata k veselju in to povabilo tudi utemeljujeta. Prerok Sofonija potrtemu izvoljenemu ljudstvu kliče: »Vriskaj, sionska hči! Veseli in raduj se iz vsega srca! Gospod te je rešil obsodbe!« Mogoče se nam zdi pretirano, da bi vriskali od veselja. Pa bi morali, če bi trdno verovali, da je Jezus naš Odrešenik, ki nas osvobaja in daje našemu življenju smisel. Gotovo ste že doživeli ali videli, kakšno vriskanje nastane, če nogometaši dosežejo gol. Med tistimi, ki kričijo, je gotovo vsaj nekaj ljudi, ki so bili pri nedeljski maši. Tam pa so se držali zdolgočaseno, čeprav se je pred njihovimi očmi dogajalo vse kaj večjega kot na nogometni tekmi.
Apostol Pavel je vernikom zapisal besede, veljavne za kristjane vseh časov in vseh starosti: »Veselite se v Gospodu, in to zmeraj; ponavljam vam, veselite se. Vaša dobrota bodi znana vsem ljudem. Gospod je blizu.« Vzrok ali razlog našega veselja je dejstvo, da je Bog blizu, da je Jezus naš prijatelj, z nami. To nas spodbuja k dobroti, blagosti. Tam, kjer živimo: v svoji družini, v šoli, na delovnem mestu, med sosedi moramo znati delovati pomirjevalno. – Človek, ki je tako vesel, da od veselja kar prekipeva, čuti potrebo, da svoje veselje deli s kom drugim, z vsemi, ki jih sreča. Tako se njegovo veselje pomnoži Saj smo izkustveno doživeli, kako se naše veselje množi vsakokrat, ko svoje srce odpremo drugim, ko z drugimi delimo svoje imetje, ko pomagamo pomoči potrebnim. K takšnemu veselju, ki bogati nas in druge, nas navaja adventni klicar Janez Krstnik. Na vprašanje, kaj naj storimo oprijemljivega, odgovarja tudi nam, ko govori tistim, ki so prihajali poslušat njegove spokorne pridige ob Jordanu: »Kdor ima dve suknji, naj ju deli s tistim, ki je nima, in kdor ima živež, naj ravna enako.« – V Malem princu beremo: »Kruh, ki ga delimo z drugimi, ima okus brez primere.« Lahko rečemo, da ima božanski okus, Božji okus, okus po Jezusu, ki se nam daje, da bi tudi nas naučil dajanja. (po: S. Čuk, Misli srca)

3. ADVENTNA NEDELJA – nedelja zvonov

POSVETITEV NOVIH ZVONOV
Gomilsko, 12. decembra 2021 ob 10. uri: Posvetitev novih zvonov opravil in daroval zahvalno sv. mašo celjski škof dr. Maksimilijan Matjaž

Pogled v preteklost
Gotovo je, da so na tem kraju zvonili zvonovi odkar stoji tukaj cerkev s stolpom, ki se zaradi zvonov imenuje zvonik. Najstarejši ohranjen zvon je tako imenovani »navček«, ki je po oceni strokovnjakov star najmanj 500 let. Težak je dobrih 100 kg in je brez okraskov in simbolov in brez letnice. Ta je včasih pel v slovo otrokom. Ko se je pred 40 leti uredila elektrifikacija zvonjenja ni bil priključen v funkcijo. Tudi sedaj ne bo, ker je zaradi častitljive starosti predragocen, da bi bil izpostavljen poškodovanju.
Drugi po starosti je prav tako bronasti zvon iz leta 1705. Težak je blizu 300 kg. Sedaj je bil obnovljen in bo nadaljeval svoje poslanstvo že četrto stoletje. Je zelo lepo izdelan in okrašen. Ima reliefne okraske – rastlinski motiv in podobe svetnikov: prvega mučenca diakona sv. Štefana, zavetnika cerkve in župnije, sv. Vida, nadangela Mihaela in Kalvarije ter veliko napisanega v latinščini: (Stefanus plenus gratiae et fortitudine protegat nos grandi et fulmine) kar v prevodu pomeni: Sv. Štefan poln milosti in moči, reši nas toče in ognja. Bolj spodaj pa je napis (Opus gaspar Franchi anno Domini 1705 Domini nostri Iesu Cristi Nazarini) v prevodu: Delo Gaspar Franchi v letu Gospodovem 1705 Gospoda našega Jezusa Kristusa Nazarečana.
Ostale zvonove pa je pobrala prva svetovna vojna. Zato so leta 1922 nabavili dva jeklena zvonova (sta v stotem letu), ker bronastih takrat ni bilo mogoče dobiti. Plačali so ju in ostalo je še za podružne cerkve iz tistih sredstev, ki so bila zbrana v celoti za gradnjo nove cerkve, pa je vojna skoraj vse požrla. Prvi od teh dveh zvonov tehta nad 2000 kg in je bil zdaj najbolj aktiven. Je zelo skromen po obliki, ima samo napis letnice 1922 (latinske številke MCMXXII) in nad tem IHS s križem nad H; na drugi strani pa napis KID, kar je kratica Krajnske industrijske družbe, ki je zvona izdelala. Nad kratico je znamenje križa.
Čisto enako je zaznamovan njegov manjši brat, ki tehta okrog 800 kg in je moral zapustiti zvonik ter prepustiti mesto novima zvonovoma. Lahko si ga ogledate pred Domom srečanj. Zahvalimo se mu za njegovo 99-letno zvesto služenje in mu zaploskajmo! Zaenkrat bo užival zaslužen pokoj, sčasoma pa si morda najde kje novo službo.

Zdaj, oziroma odslej
Z današnjim dnem se za izboljšanje uglašenosti pridružujeta dva nova bronasta zvonova. Ko smo pristopili k obnovi zvonilnih naprav, ki so odpovedovale, nam je strokovnjak (kolavdator dr. Matjaž Ambrožič) zelo priporočal, da manjši jekleni zvon zamenjamo z dvema bronastima, smo se po temeljitem razmisleku za to odločili. Tako smo junija v Livarni zvonov v Žalcu naročili in v začetku tega tedna tudi dobili dva zvonova:
Prvi zvon, ton »F« je težak 760 kg (40 kg več kot je bilo napovedano). Posvečen je »slovenskim mučencem 20 stoletja« med katerimi je, kot živo upamo, naš Izidor Završnik. To pove tudi napis na zvonu: Slovenski mučenci 20. stoletja, prosite za nas. Na vrhu krasi zvon rastlinski motiv – simbol slovenstva – lipa.
Drugi zvon, ton »A«, tehta 388 kg, je posvečen nebeški Materi in ima napis »Marija, Mati Cerkve, prosi za nas.« Na vrhu krasi zvon rastlinski motiv (hmelj).
Bog daj, da bi odslej nova zvonova ob sodelovanju starih dveh obnovljenih zvonov ubrano pela v Božjo čast in ljudem v duhovno korist.

Vsem dobrotnikom novih zvonov in zvonilnih naprav in opreme za vse štiri zvonove prisrčna zahvala. Tudi tistim, ki še imate namen darovati. Bog vam obilno poplačaj.

Pojte Bogu novo pesem, slavite njegovo ime!

MAŠNI NAMENI

NED – 12.12.
3. ADVENTNA NED.
Devica Marija iz Guadalupe
7.00 češčenje
7.30 za vse župljane—žive in rajne
10.00 za vse dobrotnike novih zvonov
za +Marijo in Viktorja Justinek
v zahvalo

PON – 13.12.
Lucija, dev., mučenka
17.00 za +Krumpakove in Aubrehtove

TOR – 14.12.
Janez od Križa, duhovnik, cerkveni učitelj
13.00 pogreb z mašo za +Matildo Brinovec
17.00 za +Antona –oblet. in starše Virant in Kovačič

SRE – 15.12.
Fabijan, mučenec
17.00 za +Ivana Orožima in vse Mlinarjeve

ČET – 16.12.
David, kralj
16.00 za +Terezijo Žnidar (v Šentrupertu)

PET – 17.12.
Lazar iz Betanije, svetopisemski mož
17.00 za +Slavko in Jožeta Tiselj

SOB – 18.12. kvatre
Teotim, mučenec
17.00 za +Adolfa (40.) oblet. in vse Sajovčeve

NED – 18.12.
4. ADVENTNA NED.
Urban III., papež
7.00 češčenje
7.30 za vse župljane—žive in rajne
10.00 za +Sonjo, Borisa in vse Topovškove
Ta dan kvatrna nabirka za bogoslovje

V tem tednu: bomo že v drugi polovici adventa. V četrtek se začne devetdnevnica pred božičem. Lepo vabljeni k zorničnim sv. mašam.
Sodelovanje pri bogoslužju: Še vedno je treba upoštevati navodila za preprečevanje širjenja covid –19.—razkuževanje rok, maske ali razdalja/razen za člane gospodinjstva ali razreda. Potrebno je imeti potrdilo PCT, tudi otroke, ki so dopolnili 12 let starosti.
Dežurni ministranti: Jan Griguljak, Mitja Mak
Bralci: v nedeljo: I. Lucija Blatnik, Sonja Mandelc, II. Aljaž Lončar, Brigita Stvarnik Novak
Urejanje in krašenje župnijske cerkve: Zakl

Oznanila v PDF obliki za tiskanje

BESEDA ŽIVEGA BOGA

Prehodil je vso jórdansko pokrajino in oznanjal krst spreobrnjenja v odpuščanje grehov, kakor je pisano v knjigi govorov preroka Izaija: »Glas vpijočega v puščavi: Pripravite Gospodovo pot, zravnajte njegove steze! Vsaka dolina naj se napolni in vsaka gora in hrib naj se zniža. Kar je krivo, naj bo ravno in razkopana pota naj bodo gladka. In vse človeštvo bo videlo Božje odrešenje.« (Lk 3,3–6)

BESEDA O BESEDI

PRIPRAVITE GOSPODU POT Lk 3,1–6

Apostol Pavel v drugem berilu govori o Bogu, ki je v srcih vernikov pričel dobro delo, in izraža prepričanje, da ga bo tudi dokončal. Seveda je pred tem velik »če«: če bo njihova ljubezen bolj in bolj rasla v vsaki razumnosti in spoznanju. Če hočemo napredovati in rasti, moramo sodelovati z Božjo milostjo. Vsebina božičnih praznikov, na katere nas adventni čas pripravlja, je dejstvo, da se je Bog prvi sklonil k človeku in da smo vsi, ki hodimo po tej naši zemlji, veliki obdarovanci.
Iz leta v leto ponavljamo pot za Kristusom skozi skrivnosti njegovega rojstva, skritega življenja in javnega delovanja, njegovega trpljenja, smrti in vstajenja. Pred našimi očmi se obnavlja drama odrešenja, da bi ob doživljanju vsega tega rasli in zoreli. Bog je dobro delo v nas začel – seme je vrženo v njive naših src. Od nas je odvisno, kakšen sad bo obrodilo. Pri svojem obdelovanju srca se imamo kaj kmalu za zrele in izoblikovane ljudi. Resnica pa je, da nismo uresničeni niti kot ljudje, še manj pa kot kristjani. Vsak dan, ki ga dočakamo, je dar, obenem pa tudi naloga. Je kakor prazen list papirja, ki ga dobijo učenci, ko pišejo šolsko nalogo. Nanj moramo s svojimi deli »napisati prosti spis«. Ne vemo, koliko časa nam je odmeril Božji Učitelj, ne vemo, kdaj bo »pobral liste«. Ko pa bo napisal ocene, poprava ne bo več možna. – Današnji evangelij pa nam predstavlja Janeza Krstnika, Jezusovega predhodnika, ki je nosil spokorno obleko iz kamelje dlake, imel pa je tudi srce spokornika. Ko so prišli k njemu iz Jeruzalema, da bi ugotovili, kdo je, je povedal: »Nisem tisti, za katerega me imate. Nisem Jezus, Odrešenik, Mesija … On mora rasti, jaz pa se manjšati.«
Jezusov duh, njegovo mišljenje nas mora iz dneva v dan vedno bolj prežemati, rasti. Jaz pa se moram ob tem manjšati: kar spoznavam v sebi slabega, senčnega, praznega, mora izginjati, da bo vedno več prostora za to, kar je Božje. (po: S. Čuk, Misli srca)

2. ADVENTNA NEDELJA – Miklavževa ned.

Kaj se skriva v ‚notranjosti‘ božiča?

Bog postane človek. Stopi dol: k nam, v naš svet. Odpre vrata med nebom in zemljo, odpre meje, prinese zemlji nebesa. Pride k nam ljudem, pride k meni. To pa ima za moje življenje posledice.
Če Bog postane človek, potem smem tudi jaz biti človek. Če prinese nebesa na zemljo, potem so nebesa tudi v meni. Zato gre pri tem tudi za njegovo povabilo: postati in biti človek! Kaj to pomeni? Čutiti se, zaupati hrepenenju, začeti nekaj novega kljub strahu, upati kljub vsej brezupnosti, ljubiti, odpraviti se, izpustiti …
Seveda se lahko potem kritično vprašamo, ali je tudi vse, kar navzven delamo in rečemo v teh tednih, povezano s prej naštetim. Ali ‚zunanje‘ odseva takšno ‚notranje‘? Ali pa se je nekako razdvojilo, osamosvojilo? Imata Jezušček in njegovo veselo sporočilo sploh še kakšno možnost proti ‚božičku‘? Ali enostavno delamo isto kot vsi drugi? In to morda počnemo, kljub temu da nas ‚notranjost‘ pravzaprav ne zanima kaj dosti?
A jaz verjamem v božič. Verjamem, da ne glede na to, kaj postavimo ‚zunaj‘, lahko v tem vseeno najdemo nekaj ‚notranjosti‘. In tega ne more odvzeti noben božiček, nobena, še tako očarljiva praznična okrasitev. Sredi prepolnega nakupovalnega centra, obdarovalne mrzlice, v vseh, včasih prav kičastih božičnih pesmih, lahko najdemo sledi hrepenenja, ljubezni, upanja. Za božičkom se v štalici skriva ta Otrok. In obljuba ljubezni.
In ne bom izgubila upanja, da ljudje hrepenijo prav po tem, po življenju in živahnosti, obljubi in upanju, po biti in postati človek. To je ‚notri‘.
Kar je notri, je včasih preoblečeno. Morda se je tudi Jezušček samo preoblekel v božička. (po: A. Schwarz, Divji božič)

Druga svečka na adventnem vencu nas opominja, da je sicer še nekaj časa, da pripravimo Gospodu pot do našega srca, a hkrati se moramo podvizati, če želimo to narediti korenito in z namenom, da lahko pri nas tudi ostane. Vabi nas, da smo tudi mi, kakor Janez Krstnik, pričevalci v današnjem svetu. Kakor pri njem obleka, lahko tudi pri nas že zunanji vtis pove veliko. Naj nas ljudje prepoznajo po »živi ljubezni«, ki v nas raste in prehaja tudi na druge.

Naslovljeno na vas

SLOVESNOST POSVETITVE NOVIH ZVONOV IN BLAGOSLOVA NOVIH ZVONILNIH NAPRAV

Pred nami je pomenljiv dogodek, ki ga doživi le malokatera generacija. To nam dokazuje starost dosedanjih zvonov. Za navček – mali bronasti zvon, ki je že dalj časa »na počivanju«, je bila slovesnost pred več kot 500 (petsto!) leti; za sedaj in tudi v bodoče aktivnega bronastega pred 316 leti (leta 1705.); za oba jeklena, od katerih bo veliki pel še v naprej, manjši pa bo dal mesto novima zvonovoma, pa pred 99 leti (leta 1922.). V domači župniji doživijo tak dogodek le malokatera generacija. Nam bo, upajmo, dano. Zato se veselimo!

Ta teden bodo s polno paro potekala dela v zvoniku.

V soboto dopoldne – od 9. ure dalje bo čiščenje cerkve. Prosimo dekleta in žene, da pridete, če le morete. Pokažite vnemo za Božjo hišo, pa tudi v Domu srečanj bi bilo treba kaj polepšati. Možje kar zavzeto prihajajo pomagat mojstrom v zvoniku, tudi z svojo mehanizacijo.

V soboto popoldne bosta nova zvonova na vozu s konjsko vprego potovala skozi naselja župnije. Od župnijskega središča bosta krenila nekaj pred 14. uro. Lepo bo, če jim boste za dobrodošlico malo pomahali v pozdrav.

V nedeljo se bo ob 10.00 uri začela slovesnost zunaj pred cerkvijo, kjer bo celjski škof dr. Maksimilijan Matjaž posvetil nova zvonova in blagoslovil nove zvonilne naprave. Nato bodo 3 zvonovi (poleg 2 novih še stari bronasti, ki je bil v obnovi) dvignjeni v zvonik.
Sledila bo slovesna zahvalna sv. maša v cerkvi, ki jo bo vodil g. škof. Pri njej lepo sodelujmo. Vabljeni k sv. obhajilu. Tudi za adventno sv. spoved bo priložnost najmanj pol ure pred vsako sv. mašo med tednom. Lepo vabljeni k »zornicam«, zlasti zadnje tri dni, ko bo po sv. maši še molitev za Božji blagoslov nedeljskega dogodka. Tudi po domovih molite.
Pri vsem upoštevajmo zdravstvene ukrepe. Pozor! Do nedelje, ni tukaj nobenega zvonjenja, ker ni mogoče.

MAŠNI NAMENI

NED – 5.12.
2. ADVENTNA NED.
Saba (Savo), opat
7.00 češčenje
7.30 za vse župljane—žive in rajne
10.00 za +Franca Šrama, Valerijo in sorod.
Po obeh sv. mašah: Miklavž za otroke

PON – 6.12.
Nikolaj (Miklavž)
17.00 za +Staneta Kebliča

TOR – 7.12.
Ambrož, škof, cerkveni učitelj
17.00 za +Franca Derča –oblet.

SRE – 8.12.
BREZMADEŽNO SPOČETJE DEVICE MARIJE
10.00 v čast Brezmadežni
17.00 za +Miro (god) in Antona (r. d.) Turk

ČET – 9.12.
Valerija, mučenka
16.00 za +Zofijo Rančigaj, vse Stepišnikove (v Šentrupertu)
17.00 za blagoslov nedeljske slovesnosti

PET – 10.12.
Frančišek Ksaver, red.
17.00 za +Boldinove

SOB – 11.12.
Damaz I., papež
17.00 za +Laznikove in Rojnikove

NED – 12.12.
3. ADVENTNA NED.
Devica Marija iz Guadalupe
7.00 češčenje
7.30 za vse župljane—žive in rajne
10.00 za vse dobrotnike novih zvonov
za +Marijo in Viktorja Justinek
v zahvalo

V tem tednu: priprava, tudi duhovna na nedeljsko slovesnost.
Sodelovanje pri bogoslužju: Še vedno je treba upoštevati navodila za preprečevanje širjenja covid–19 — razkuževanje rok, maske ali razdalja/razen za člane gospodinjstva ali razreda. Potrebno je imeti potrdilo PCT, tudi za otroke, ki so dopolnili 12 let starosti.

Čiščenje župnijske cerkve bo v soboto dopoldne. Pridite, prosimo!

Dežurni ministranti: Lara Natek, Neža Rožič Kelenberger
Bralci: v nedeljo: I. bralca, ki bosta pri zgodnji sv. maši; II. Simon Brdnik, Marija Rančigaj

Oznanila v PDF obliki za tiskanje

BESEDA ŽIVEGA BOGA  

Tisti čas je Jezus rekel svojim učencem: »Znamenja bodo na soncu, luni in zvezdah. Na zemlji bo stiska med narodi v zmedi zaradi bučanja morja in valov. Ljudje bodo ginili od strahu in pričakovanja tega, kar bo prišlo nad ves svet, kajti nebeške sile se bodo majale. In tedaj bodo videli Sina človekovega priti na oblaku z močjo in veliko slavo. Ko se bo to začelo dogajati, se vzravnajte in dvignite glave, kajti vaše odrešenje se približuje.« (Lk 21,25–28)

BESEDA O BESEDI

PRIHAJA, DA BI UNIČIL TEMO V NAS IN SVETU Lk 21,25–28.34–36

»Dopolnjen je obljube čas, rešenje že se bliža: usmili Bog se grešnih nas, z višav se k nam poniža.« V tej znani slovenski cerkveni pesmi je podana vsebina bogoslužnega časa, ki ga pričenjamo z današnjo nedeljo. To je advent, ki traja približno štiri tedne, v katerih podoživljamo hrepenenje človeštva po obljubljenem Odrešeniku. Obljubo je izrekel Bog padlemu človeku v raju po njegovem prvem grehu, zaradi katerega je bilo ranjeno vse človeštvo. V poznejših časih jo je ponavljal očakom in prerokom izvoljenega ljudstva, s katerim je sklenil zavezo: če se boste držali mojih zapovedi, vas bom vedno varoval in vodil, če pa se jim boste izneverili, boste prepuščeni sami sebi in zadele vas bodo hude preizkušnje. Judje so, kot beremo v Svetem pismu, obljubili Bogu zvestobo v vsem, toda na svoje obljube so radi pozabljali. Niso računali, da Bog ni tak kot oni: on se svoje obljube zvesto drži in jo tudi natančno izpolni. Ko so se od Boga oddaljili, so spoznali, da je njihov Gospod mislil čisto resno, ko je dejal, da jih bodo zadele hude preizkušnje. Takrat so si premislili in klicali k Bogu, naj jih vendar reši. Bog se jih je vedno znova usmilil, obenem pa jih je tudi učil, da naj se trudijo za večjo zvestobo dani besedi …
Zgodba izvoljenega ljudstva stare zaveze je zgodba sodobnega človeštva, slovenskega naroda, nas – kristjanov, vsakogar med nami. Tudi mi smo sklenili zavezo prijateljstva, sinovstva z Bogom, pa to zavezo iz dneva v dan kršimo. Pridejo ure, ko se zamislimo in spoznamo, da smo za hudo, ki nas zadeva, v veliki meri krivi sami. Hoteli bi ustvarjati svet brez Boga. A tak svet se obrne proti človeku, kajti iz njega je izgnana ljubezen, ki prihaja samo od Boga. Vladati se pustimo gospodarju teme – hudobnemu duh, ki je začetnik laži in sovraštva. To dejstvo nam pojasni dogajanje v sodobnem svetu.
Jezus prihaja, da bi uničil kraljestvo laži, teme in sovraštva. To mora storiti najprej v nas samih – osvoboditi mora naša srca, saj iz njih prihaja dobro ali hudo. V letošnjem adventu zato pripravimo pot Gospodu v svojih srcih. (po: S. Čuk, Misli srca)

1. ADVENTNA NEDELJA – ned. Karitas, bodočih birmancev

ZAHVALNA NEDELJA v imenu cerkve sv. Mateja v Šmatevžu — pri 2. sv. maši v zapojemo v župnijski cerkvi na Gomilskem zahvalno pesem.

Dragi naši kandidati za sv. birmo
Sv. birma bo za vas vaše osebne, življenjske binkošti. V krščanskem občestvu vam bo priznana osnovna stopnja odraslosti, zrelosti, čeprav vam do polnoletnosti 18-ih let še nekaj manjka. To bo prav gotovo veliko priznanje, ki pa prinaša tudi odgovornost poslanstva. Zato pa se je potrebno pripravljati, usposabljati, rasti v človečnosti in vernosti.
Molimo za vas in se veselimo se z vami .

Dušni pastir, ki je bil po napadu 11. septembra 2001 zadolžen za svojce žrtev in gasilcev, je v pridigi vprašal: »Veste, kako lahko nasmejete Boga? Povejte mu samo, kaj vse imate v načrtu za naslednji dan!« Igra vprašanj in odgovorov, smehljaj zastane. Nič ni bolj gotovega kot dejstvo, da jutrišnji dan ni v naših rokah. Tanka meja nas loči od katastrofe, že jutrišnji dan lahko prinese nesrečo in propad. Lahko pa nas čakata odločilen preobrat na bolje in življenjska sreča.
Stara zaveza pozna predstavo o »jom jagadolu«, velikem dnevu Boga. Dan sodbe, s katerim se konča rutina in nastopi novo obdobje. Ni treba, da gre za kak negativen dogodek. Gre za dan, ki se razlikuje od drugih. V tem pogledu je lahko vsak sončni vzhod tudi jutro velikega dneva Boga. Dneva, ki prinese odločilno spremembo.
Kaj ste že rekli, da imate v načrtu za jutri? (po: T. Meurer v »Kristjan sodobnega časa«)

Leto je naokoli. Spet smo v novem cerkvenem letu. Začenjamo ga s poudarkom na čutu do sočloveka. Karitas je tista pristna ljubezen, ki lahko prinese toplino v še tako ohlajeno srce. Da bomo zmogli toplino in da bo ta čas priprave in pričakovanja Odrešenika bolj poln, nas adventni venec s prvo svečko vabi k umiritvi življenjskega tempa. Zazrimo se v goreč plamen … Naj bo znamenje, da želimo pripraviti svoja srca za Gospoda, ki prihaja.
Ljubi svojega bližnjega!
Delaj mu dobro, pa bo bogat adventni čas!

Naslovljeno na vas

Advent ni čas pričakovanj, temveč pričakovanja. Pridi, kadarkoli, kakorkoli. Tu sem – zate! Advent je povabilo, naj se ločimo in poslovimo od ‚pričakovanj‘, starih podob in predstav ter se priučimo ‚pričakovanja‘! Bog bo prišel – to je obljuba.
Bodite čuječi, odprite oči za znamenja in se pripravite na Boga. Prižgite svečko, in ne takoj celotnega drevesca! Dajte Bogu priložnost! In s tem tudi priložnost sebi … (po: A. Schwarz, Divji božič)

Adventni venčki – dobili jih boste lahko v nedeljo, 28.11. po sv. mašah.

Otroci za otroke – ADVENTNI KOLEDAR 2022
Otroci so tudi letos povabljeni k adventni akciji Otroci za otroke. Dobili so Adventni koledar 2022 z zanimivimi zgodbami iz življenja misijonarja patra Miha Drevenška, kjer jih na sredini čaka karton z navodili za sestavo škatlice, v katere naj bi ves advent zbirali darove za lačne otroke v misijonih. Ob božiču pa jih prinesite k župnijskim jaslicam v cerkvi. Vabim otroke, da se kdaj odpoveste kakšnemu obilju in ta denar date v škatlo zato, da bo kakšen drug otrok imel kos kruha imel. Hvala staršem, ki boste otroke spodbujali k temu dobrodelnemu dejanju.

God sv. Nikolaja ali Miklavža, škofa, praznujemo 6. decembra.
Bil je zgled v dobrodelnosti, saj je premoženje, ki sta mu ga zapustila starša, razdelil revežem. Na predvečer svojega godu obiskuje sv. Miklavž pridne otroke in jim prinaša darila. Tudi v naši župniji je sv. Miklavž vsako leto obdaril otroke, letos pa je že drugo leto, ko to zaradi ukrepov ne bo mogel storiti, bo pa pustil pred cerkvijo po obeh svetih mašah skromna darilca za vse otroke, ki bodo v nedeljo prišli k sv. maši.
Njegov god je spodbuda vsem nam, da tudi sami razveseljujemo druge s svojo dobroto.

Posvetitev novih zvonov, predvidena za Štefanovo, bo prej — v nedeljo, 12. decembra. Slovesnost bo vodil g. škof dr. Maksimilijan Matjaž.
Pozor! V času pripravljalnih del bo zvonjenje okrnjeno. Potrpimo!

MAŠNI NAMENI

NED – 28.11.
1. ADVENTNA NED.
Nedelja Karitas
Katerina Laboure, red.
7.00 češčenje
7.30 za vse župljane—žive in rajne
10.00 za +Stanislavo Gajšek in Matildo Ilg /rojeno Brinovec
Predstavitev birmancev

PON – 29.11.
Filomen, mučenec
17.00 za +Olgo Viršček

TOR – 30.11.
Andrej, apostol
17.00 za +Andreja Urankarja (god)

SRE – 1.12.
Eligij, škof
17.00 za +Sandro Kolar (r.d.)

ČET – 2.12. prvi četrtek
Natalija, mučenka
16.00 za +Ferdinanda Plaskana (v Šentrupertu)
Molitev za duhovne poklice

PET – 3.12. prvi petek
Frančišek Ksaver, red.
17.00 za +Brankota Košenina
Litanije Jezusovega srca

SOB – 4.12. prva sobota
Barbara, mučenka
17.00 za +Franca Turka
Litanije Matere Božje

NED – 5.12.
2. ADVENTNA NED.
Saba (Savo), opat
7.00 češčenje
7.30 za vse župljane—žive in rajne
10.00 za +Franca Šrama, Valerijo in sorod.

V tem tednu: prvi adventni teden s prvim četrtkom v mesecu, prvim petkom in prvo soboto. Vabljeni tudi k zakramentom.
Sodelovanje pri bogoslužju: Še vedno je treba upoštevati navodila za preprečevanje širjenja covid –19.—razkuževanje rok, maske ali razdalja/razen za člane gospodinjstva ali razreda. Potrebno je imeti potrdilo PCT, tudi otroke, ki so dopolnili 12 let starosti.

Dežurni ministranti: Matevž Glušič, Matevž Lapuh
Bralci: v nedeljo: I. Anka Trogar, Sandi Završnik; II. Karmen Posedel Golob, Ana Šram
Urejanje in krašenje župnijske cerkve: Trnava

Oznanila v PDF obliki za tiskanje

BESEDA ŽIVEGA BOGA  

Tisti čas je Pilat rekel Jezusu: »Si ti judovski kralj?« Jezus mu je odgovóril: »Praviš to sam od sebe ali so ti drugi povedali o meni?« Pilat je odvrnil: »Sem mar Jud? Tvoj narod in véliki duhovniki so te izročili meni. Kaj si storil?« Jezus je odgovóril: »Moje kraljestvo ni od tega sveta. Ko bi bilo moje kraljestvo od tega sveta, bi se moji služabniki bojevali, da ne bi bil izročen Judom, toda moje kraljestvo ni od tod.« (Jn 18,33–36)

BESEDA O BESEDI

KRALJ, KI DELI OBLAST Z NAMI Jn 18,33–37

Kristus ima do nas podobno razmerje, kot vlada med dvema človekoma, ki sta pripravljena svoji življenji za vedno povezati v zakonski skupnosti. »Kar je moje, je tvoje,« pravi on in ona mu enako odgovarja. Pa tudi najbolj idealna zakonska skupnost ne dosega tolikšne edinosti, kot je tista, ki zavlada med Kristusom in nami, če se mu povsem odpremo. »Po posvečujoči milosti smo čistokrvni kraljevski rod,« piše p. Albin Škrinjar. »Kristus Kralj že sedaj v nas kraljuje, v nas zmaguje, nas visoka dviga in nas dela silno bogate. »Jezus s svojim naukom in s svojim življenjem vse postavlja na glavo: kar je v človeških očeh veliko, je v Božjih neznatno, kar bi po človeških merilih zmagovalo, dejansko izgublja. Pred sodnikom Pilatom stoji Jezus kot nemočen obtoženec, ki ga čaka sramotna smrt na križu, dejansko pa gre naproti dokončni zmagi – zmagi resnice, Božje resnice o svetu in o človeku. »Res je, kralj sem,« reče Pilatu, »ker sem zato prišel na svet, da pričujem za resnico.« Pilat v svoji duhovni slepoti sprašuje: »Kaj je resnica?« Jezus mu ne odgovarja z besedami, temveč bo vsem odgovoril z najvišjim dejanjem ljubezni – darovanjem svojega življenja. Veliki teolog Hans Urs von Balthasar pravi: »Resnica je Očetova ljubezen do sveta, ki jo Sin predstavlja v svojem življenju, smrti in vstajenju. Križ je dokaz za resnico, da Oče tako zelo ljubi svoje stvarstvo, da je vse to dopustil.« – Svoje pričevanje pred Pilatom je Jezus sklenil z besedami: »Kdor je iz resnice, posluša moj glas.« Kaj pomeni biti iz resnice? P. Albin Škrinjar v svoji knjigi Poznaš Kristusa? odgovarja: »To pomeni biti tako razpoložen, da se resnice oklenem … Verska resnica in vsaka resnica, ki nas uči, kako je treba živeti, zahteva od človeka žrtev. Mnogi se boje žrtev, zato beže od resnice. Pred resnico, ki jim ni ljuba, ljudje radi zaprejo oči. Ljudje tega sveta večkrat zamižijo pred sleherno resnico.« – Če hočemo »sovladati« s Kristusom, mora biti naše srce odprto njegovi resnici in njegovi luči. (po: S. Čuk, Misli srca)

KRISTUS KRALJ VESOLJSTVA—ned. bodočih prvoobhajancev

ZAHVALNA NEDELJA v imenu cerkve sv. Krištofa v Grajski vasi — pri 2. sv. maši v zapojemo v župnijski cerkvi na Gomilskem zahvalno pesem.
Prihodnjo nedeljo še v imenu cerkve sv. Mateja v Šmatevžu.

Dragi naši kandidati za prvo sv. obhajilo 2022
So veliko upanje in veselje našega občestva. Naj bo tudi čas priprave na prvo sv. spoved in prvo sv. obhajilo dragocen del vašega otroštva. Vse občestvo pa ima do vas veliko odgovornost. Vsi smo vas dolžni v pripravi podpirati z molitvijo in lepim zgledom! Vi si boste prizadevali, da bi se bolj zbližali z Jezusom, pa tudi vaši najbližji in vse naše občestvo.

Z današnjim praznikom končujemo cerkveno leto
Cerkveno leto v Katoliški cerkvi se sklene z današnjim praznikom Kristusa, Kralja vesoljstva. Cerkev je Kristusa za Kralja vesoljstva priznavala že v najzgodnejših veroizpovedih in s tem poudarjala, da ima Kristus kot Božji sin in Odrešenik sveta, zlasti po svojem vnebohodu, najvišjo čast in oblast nad človeštvom in zgodovino.
Praznik Kristusa Kralja je leta 1925 uvedel papež Pij XI. (1922–1939). Uvedbi praznika se pogosto pripisuje tudi povsem določen zgodovinski pomen: Cerkev je hotela v obdobju totalitarizmov utrditi Kristusov kraljevski status in tako relativizirati prizadevanja režimov, ki so si lastili absolutno oblast nad človekom in stvarstvom. A papež Pavel VI. je še posebej poudaril eshatološki pomen te nedelje in jo razglasil za slovesni praznik. Poudarjena sta bila pomen in vloga Jezusa Kristusa kot osrednje osebnosti v cerkvenem letu, ki je tesno povezano z bogoslužnim koledarjem Cerkve.
Božje kraljevanje pomeni dokončno izpolnitev človekovega hrepenenja po Bogu in želje, da bi mogel biti združen in povezan z Bogom. To kraljevanje je presežen Božji dar. Ob dovršitvi sveta se bo Kristusovo gospostvo z njegovim drugim prihodom razodelo v dokončnem odrešenju ljudi in v preoblikovanju ustvarjenega sveta. Drugi Kristusov prihod za kristjane ni razlog za strah in tesnobo, ampak predvsem povod za upanje, veselje in hrepenenje. Dnevi Kristusovega življenja nas spomnijo na Kristusovo darovanje za ljudi in njegovo poslanstvo na zemlji, praznik Kristusa Kralja pa na zgodovino odrešenja in (ne)vidno Božje delovanje v času. (po: radio.ognjisce.si)

Naslovljeno na vas

Nedelje v novembru, zlasti druga sv. maša na te nedelje, bodo imele poseben namen: prva nedelja, 7. 11. je bila posvečena starejšim župljanom, druga nedelja, 14.11. je bila namenjena zakonskim jubilantom.
Tretja nedelja, 21.11. je predstavitev kandidatov za prvo sv. obhajilo 2022.
Četrto nedeljo, 28.11. bo prestavitev kandidatov za sv. birmo 2022.

Posvetitev novih zvonov, predvidena za Štefanovo, bo prej — v nedeljo, 12. decembra. Slovesnost bo vodil g. škof dr. Maksimilijan Matjaž.

Nova zvonova za župnijsko cerkev na Gomilskem
Sta bronasta in bosta nadomestila sedaj manjšega jeklenega in tako premostila glasovni razpon med velikim-jeklenim in starim-bronastim. Tehtata ca 720 kg in 370 kg. prvi F, drugi A. Ste opazili? »Bosta« je že spremenjeno v »sta«.
Velik strošek bo še vsa potrebna oprema in naprave za avtomatsko zvonjenje, pritrkovanje (ki naj bi bilo potem zelo lepo), bitje ure, …
Župnija Gomilsko prosi za vaš dar—prispevek v ta namen. Lahko tudi nakažete na TRR Župnija Gomilsko: NOVA KBM SI56 0400 1004 8653 831 namen: za zvonove. Bog povrni vsem, ki ste že darovali!
Prosimo še druge, pridružite se jim.
Pozor! V času pripravljalnih del bo zvonjenje okrnjeno. Potrpimo!

Adventni venčki – dobili jih boste lahko v nedeljo po obeh sv. mašah. Vabljeni tudi, da priskočite na pomoč pri spletanju venčkov, ki bo potekalo po domovih. Darovi za venčke bodo namenjeni za potrebe Karitas. Hvala vsem.

Otroci za otroke – ADVENTNI KOLEDAR 2022
Otroci bodo pri verouku tudi letos povabljeni k adventni akciji Otroci za otroke. Dobili bodo Adventni koledar 2022 z zanimivimi zgodbami iz življenja misijonarja patra Miha Drevenška, kjer jih na sredini čaka karton z navodili za sestavo škatlice. V katere naj bi ves advent zbirali darove za lačne otroke v misijonih. Ob božiču pa jih prinesite k župnijskim jaslicam v cerkvi. Vabim otroke, da se kdaj odpoveste kakšnemu obilju in ta denar date v škatlo zato, da bo kakšen drug otrok imel kos kruha. Hvala staršem, ki boste otroke spodbujali k temu dobrodelnemu dejanju.

MAŠNI NAMENI

NED – 21.11.
Kristus Kralj vesoljstva
Darovanje D. Marije
7.00 češčenje
7.30 za vse župljane—žive in rajne
10.00 za +Ivana Rajovca in Grabnerjeve
Predstavitev prvoobhajancev

PON – 22.11.
Cecilija, dev., mučenka , zavetnica cerkv. glasbe
17.00 za +Ano (Marijo) Semprimožnik-obl. in starše
Teden Karitas

TOR – 23.11.
Klemen I., papež, muč.
7.30 po namenu darovalca

SRE – 24.11.
Andrej in drugi vietnamski mučenci
17.00 za +starše Rojnik in Ivana ter Radota in Anico Drev

ČET – 25.11.
Katarina Aleksandrijska, devica, mučenka
16.00 za +Roka Tušek in Poldiko Novak (v Šentrupertu)

PET – 26.11.
Valerijan Oglejski, škof
17.00 za +Franca Obreza –oblet.

SOB – 27.11.
Vergil in Modest, škofa
17.00 za +Kristino Pinter

NED – 28.11.
1. ADVENTNA NED.
Nedelja Karitas
Katerina Laboure, red.
7.00 češčenje
7.30 za vse župljane—žive in rajne
10.00 za +Stanislavo Gajšek in Matildo Ilg /rojeno Brinovec
Predstavitev birmancev

V tem tednu: bo teden Karitas. Prihodnjo nedeljo bo pri obeh sv. mašah darovanje za Karitas. Zbiranje ozimnice za Karitas bo ta ponedeljek, 22.11. od 10.00 do 11.00 in od 16.00 do 17.00 ure. Če v navedenem času ne morete dostaviti in bi kdaj ob drugem času, pokličite prej župnijski tel.
Sodelovanje pri bogoslužju: Še vedno je treba upoštevati navodila za preprečevanje širjenja covid –19.—razkuževanje rok, maske ali razdalja/razen za člane gospodinjstva ali razreda. Potrebno je imeti potrdilo PCT.
Dežurni ministranti: Matevž in Jakob Lončar
Bralci: v nedeljo: I. Tilen Hadolin, Elza Vasle II. devetošolca
Urejanje in krašenje župnijske cerkve: Šmatevž