Blagoslov butaric in zelenja pri maši ob 10. uri na Gomilskem.
V naši župniji se je na ravni Celjske škofije 10. marca 2013 odvijala spominska slovesnost v čast dvema našima rojakoma, duhovnikoma, Izidorju Završniku in Janezu Rančigaju. Izidor Završnik, rojen 4. aprila 1917, je umrl prav na dan slovesnosti, leta 1943, ko se je odločil za nadomestno smrt. Janez Rančigaj, rojen 12. avgusta 1893, pa je umrl 17. oktobra 1942 na območju ustaškega taborišča Jesenovac (Gradina), ko je po kruti usmrtitvi bil vržen v Savo. Celo Nemci so to ustaško taborišče primerjali samo še z Dantejevim »Peklom«.
Od 8. do 10. 2. so se v Domu srečanj v prijetnem vzdušju odvijali Duhovni dnevi starejših. Kar nekaj mesecev je trajalo, da je prišlo do uresničitve te ideje, ki jo je vseskozi podpiral g. župnik in tudi Župnijski pastoralni svet. Prepotrebno vztrajnost nam je dajal dober namen in spoznanje, da je ravno ta skupina občestva premalo nagovorjena in da se za njo ne stori dovolj. Kot da je dovolj, da starejši hodijo le k sv. maši in molijo! Tako pa smo sedaj vsi skupaj, vsak na svoj način, dali vedeti, da nam ni vseeno kaj se dogaja z našimi tako ali drugače preizkušenimi. Od njih se lahko učimo po evangelijsko vzeti in nositi križ. Vsi skupaj smo bili pripravljeni iti korak dlje in oplemeniti običajne in utečene aktivnosti. Globoko se strinjamo s stališči Cerkve, da je pomembno oblikovanje skupin, kjer se vsak posameznik počuti neposredno nagovorjenega, tako lažje ohranja in navezuje socialne stike.
Tudi letos so koledniki prinesli sporočilo, da se je Ljubezen znova rodila, da je v sredo naših src prinesla mir in pogum, da je mogoče v novem letu priklicati nazaj razumevanje, spoštovanje, medsebojno pomoč, ljubezen…celo tja, kjer je vojna, lakota, begunstvo, bolezen, nepismenost, brezpotja, kolibe, revščina …
Morda se nam zdi nevredno in nespametno, da bi se zavzeli za resnico, dobroto, pogum, napredek, ko pa je toliko laži, hinavščine, goljufije, egoizma in brutalnosti.
Toda v globini srca čutimo, da je mogoče tudi drugače misliti, da smo sposobni reči tudi prijazno besedo, da je naš pogled lahko osrečujoč, da je preprosta gesta lahko rešitev.
Naši otroci, ki so letos sodelovali v Trikraljevski akciji, so obiskovali domove po vsej župniji.
Oznanjali so veselo oznanilo in zbirali darove za: nove šole, sirotišnice, ceste, mostove, da bodo naši misijonarji lahko omogočali otrokom v revnih deželah zavetje, preživetje, vzgojo, izobrazbo ter pripravo na normalno življenje.