Oznanila v PDF obliki.

BESEDA ŽIVEGA BOGA

Ne bojte se ljudi! Nič ni zakritega, kar se ne bo razodelo, in skritega, kar se ne bo spoznalo. Kar vam pravim v temi, povejte pri belem dnevu; in kar slišite na uho, oznanite na strehah. Vsakega torej, ki me bo priznal pred ljudmi, bom tudi jaz priznal pred svojim Očetom, ki je v nebesih. Kdor pa me bo zatájil pred ljudmi, ga bom tudi jaz zatájil pred svojim Očetom, ki je v nebesih. (Mt 10,27; 32–33)

BESEDA O BESEDI

V današnjem evangeliju slišimo: »Ne bojte se!« Jezus pravi: »Ne bojte se ljudi!« Ljudje sodimo po videzu, Bog sodi po namenih našega srca. Prišel bo dan, ko se bodo razkrili nameni vseh src javno, vpričo vsega človeštva, in takrat se bo videla prava vrednost človeka. Če se v življenju ravnam po načelu Bog me vidi, zlepa ne bom neiskren, dvoličen. Če imam pred očmi dejstvo: Bog me vidi in pozna do najglobljega kotička  srca, bom iskren in se ne bom pretvarjal pred ljudmi. Tudi se ne bom pretirano »grizel« zaradi takšne ali drugačne sodbe ljudi. Če me hvalijo, sam najbolje vem, koliko sem vreden. Vem, da bi lahko bil boljši, če bi koristno uporabil vse Božje darove, zato me nobena hvala ne bo prevzela. Če me upravičeno grajajo, si bom grajo vzel k srcu in se bo poboljšal. Če pa graja ni upravičena, me ne bo potrla, zavedajoč se, da je pomembno edino to, kaj o meni sodi Bog. Trudil se bom biti čim boljši v njegovih očeh. In če bom dober v Božjih očeh, tudi v očeh ljudi ne bom mogel biti slab.
Predvsem naj se ne bojimo priznati njega pred ljudmi. Naj se ne bojimo pokazati, da smo njegovi učenci. Vendar Jezus ne misli toliko na slovesne izjave in priseganja, da smo verni, misli predvsem, da ga ne zatajimo s svojim življenjem.     Po: S. Čuk

Bralca v nedeljo:   pri 1. sv. maši: Magda Šalamon, Sonja Mandelc                                                                pri 2. sv. maši: Melanija in Tilen Hadolin
Ureditev in krašenje župnijske cerkve:  Trnava
Dežurni ministranti: Jošt Polak, Jan Griguljak

*   V ponedeljek 22. 06. zvečer vabljeni, posebej romarji, k zahvalni sv. maši ob obletnici romanja k p. Piju in v zahvalo za ozdravljenje g. župnika.

*   Procesije na podružnicah so po naslednjem razporedu: v Grajski vasi v nedeljo 28. 6. in v Šentrupertu v nedeljo 5. 7. Procesije bodo povsod ob 10.00 uri, zato takrat na Gomilskem ne bo druge svete maše. Vse, ki običajno okrasijo kapelice za procesijo, tudi letos prosimo za to velikodušno uslugo.

*   Dan državnosti 25.6. obeležimo vsaj z zastavo, vabljeni tudi k sv. maši.

Prenesite in natisnite Oznanila v PDF obliki.

BESEDA ŽIVEGA BOGA

Tedaj je Jezus poklical k sebi svojih dvanajst učencev in jim dal oblast nad nečistimi duhovi, tako da so jih izganjali in ozdravljali vsako bolezen in vsako slabost. Imena dvanajstih apostolov pa so: prvi Simon, imenovan Peter, in njegov brat Andrej; Jakob, Zebedêjev sin, in njegov brat Janez; Filip in Bartolomej; Tomaž in cestninar Matej; Jakob, Alfêjev sin, in Tadej; Simon Kananej in Juda Iškarijot, ki ga je izdal.  (Mt 10,1-4)

BESEDA O BESEDI

Današnji evangelij nam našteva imena dvanajsterih mož, ki si jih je Jezus izbral za apostole. Kaj vemo o njih?
eter bo postal skala bodoče Cerkve. Kljub zelo človeškim potezam svojega značaja. Ko bi moral moliti, je spal; ko bi se bil moral za Jezusa postaviti, je prisegal, da ga ne pozna.
Brata Jakob in Janez sta dobila ime sinova groma, ker sta klicala Božjo kazen na negostoljubno samarijsko vas. Janez bo pozneje dobrohotnejši. Stal bo pod križem, pa ne bo rekel žal besede čez Jezusove morilce.
Tomaž se je s svojim obnašanjem za vedno zapisal v društvo dvomljivcev in črnogledcev.
Iz Matejevega poklica bi mogli sklepati, da je bil udarjen na denar. Če bi bil res takšen, Jezusu ne bi priredil velike gostije. Hvaležni smo mu, da si je zapomnil toliko Jezusovih besed in dejanj in  jih ohranil v evangeliju.
Juda je dobro začel, slabo nadaljeval in še slabše končal. Koliko rajši bi ga videli skesanega pod križem kakor visečega na vrvi.
Bili so ljudje, podobni nam. Zakaj je Jezus prav nje povabil v svoj ožji krog, ne vemo. Ostali so ljudje, kot so bili poprej. Prejeli pa so nalogo, ki presega človeške moči: oznanjati Božje kraljestvo. Storili so, kar so mogli. Česar sami niso mogli, je storil po njih tisti, ki jih je izbral in poslal.

SVETO REŠNJE TELO IN KRI
in telovske procesije

Na četrtek po prazniku sv. Trojice obhaja Cerkev od 13. stoletja naprej poseben praznik v čast presv. Rešnjemu telesu. V Normandiji so že v 11. stol. pri procesiji z oljkami na cvetno nedeljo vpeljali navado, da so v sprevodu nosili tudi Najsvetejše.
Kristusu, navzočemu v sv. Rešnjem telesu, so kristjani v zvezi z udeleževanjem evharistične daritve in v zvezi s sprejemanjem sv. obhajila izkazovali Božje češčenje že od prvih časov naprej. A na Zahodu so v drugi polovici 11. stol. nekateri začeli tajiti resnično Gospodovo navzočnost pod evharističnimi podobami, zato se je razvilo bogato evharistično češčenje tudi zunaj sv. daritve.
V naših krajih so praznik poznali že zelo zgodaj. Oglejska Cerkev ga je sprejela že leta 1254. Naslednik Urbana IV., Klement V. Je leta 1311 praznovanje potrdil. Praznovanje se je hitro širilo in postalo priljubljena ljudska slovesnost.
Procesija za Najsvetejšim v začetku ni bila sestavni del praznika, vendar so jo ponekod že imeli v 13. stoletju (npr. V Kölnu leta 1274). Obred praznične procesije z Najsvetejšim je Rim določil z Rimskim obrednikom leta 1614. Pri nas se je razvil bogat obred. Procesija se je vila (marsikje še danes) po poljih in travnikih in ljudje so prosili za blagoslov polja.
Procesija se je ustavila pri štirih oltarjih, kjer so peli odlomke evangelijev, nato je bil blagoslov z Najsvetejšim. Tako je procesija na praznik Svetega Rešnjega telesa hkrati častilna in prošnja. Takšen obred poznamo še danes, le da so mogoče različne prilagoditve glede na razmere v posameznih župnijah.
K razširjenosti praznika so veliko pripomogli tudi t.i. evharistični čudeži, o katerih najdemo pričevanja že iz prvega stoletja. Z njimi je Bog sam hotel potrditi in še danes utrjuje vero v to, da je pod podobo kruha in vina pri sveti maši v resnici skrit živi Jezus, njegovo telo in kri, njegova človeška in Božja narava.     Vir: svetniki.org

EVHARISTIČNI ČUDEŽI

Najbolj znani evharistični čudež se je zgodil v 8. stoletju v Lancianu, mestu v Abrucih v osrednji Italiji. V cerkvi sv. Legonciana je bazilijanski menih med maševanjem začel dvomiti o resnični Jezusovi navzočnosti v svetem obhajilu. Pred njegovimi očmi se je po posvetitvi hostija spremenila v kos mesa, vino pa v kri, ki se je zatem strdila v pet koscev različnih velikosti in oblik. Verniki, ki so bili priča pojavu, so dogodek razglasili po mestu. Meso, ki ga je danes mogoče videti v relikviariju, je veliko kakor hostija. Z vatikanskim dovoljenjem so te »relikvije« med letoma 1970 in 1974 preiskovali. Pod vodstvom Svetovne zdravstvene organizacije so napravili več kot petsto preiskav; pri njih je sodeloval znani profesor anatomije in patološke histologije Odoardo Linoli ob pomoči profesorja Ruggera Bertellija. Študija, objavljena leta 1976 v Ženevi in New Yorku, je pokazala, da je »čudežno meso« zares človeško meso, srčno mišično tkivo ter kri prava človeška kri iz krvne skupine AB. V krvi so našli beljakovine v istih količinah, kakor jih je najti v sveži krvi, ter minerale. Dejstvo, da sta meso in kri ostala v istem stanju dvanajst stoletij, čeprav sta izpostavljena zračnim in biološkim vplivom, je nerazložljiv pojav.
Zelo znan je tudi evharistični čudež v Bolseni, ki je povezan z ustanovitvijo praznika sv. Rešnjega telesa. Leta 1263 (ali 1264) se je duhovnik Peter Praški na romarski poti v Rim ustavil v vasici Bolsena ter daroval mašo na grobu sv. Kristine. Dvomil je o resnični evharistični navzočnosti. Ko je prelomil hostijo, v rokah ni več držal posvečenega kruha, marveč kos živega mesa, iz katerega so na korporal tekle kaplje krvi. Duhovnik je o tem obvestil papeža, ki je takrat prebival v bližnjem mestu Orvieto. Urban IV. je dogodek dal preiskati in tudi sam pohitel v Bolseno. Dne 11. avgusta 1264 je postavil praznik sv. Rešnjega telesa in krvi za vso Cerkev. »Relikvije« čudeža v Bolseni hranijo v Orvietu in so bile prvič priznane leta 1949. Na korporalu je 83 kapelj krvi. Orvieto je znan po romanjih in pobožnostih; tja so pogosto prihajali tudi papeži. Znani slikar Rafael je čudež upodobil na freski v vatikanskih ložah.           Vir: druzina.si

Bralca v nedeljo:   pri 1. sv. maši: Jan Juhart, Anka Trogar

                                 pri 2. sv. maši: Marko Vasle, Damjana Rojnik

Ureditev in krašenje župnijske cerkve: Šmatevž

Dežurni ministranti: Janez Vošner, Jaša Cvenk

Procesije na podružnicah bodo po naslednjem razporedu:

v Šmatevžu v nedeljo 21. 6., v Grajski vasi v nedeljo 28. 6. in v Šentrupertu v nedeljo 5. 7. Procesije bodo povsod ob 10.00 uri, zato takrat na Gomilskem ne bo druge svete maše. Vse, ki običajno okrasijo kapelice za procesijo, tudi letos prosimo za to velikodušno uslugo.

Ob zaključku veroučnega leta izražamo hvaležnost katehistinji Mariji, staršem in otrokom za njihov trud, še posebej v času epidemije. Naj tudi letošnja kateheza rodi sadove v našem vsakdanjem življenju: da bomo še bolj goreče ljubili Boga in bližnjega, molili in se udeleževali srečanj župnijske skupnosti okrog oltarja domače cerkve.

Prenesite in natisnite Oznanila v PDF obliki.
Prenesite družinsko molitev ob Božji besedi.
Nova navodila Slovenske škofovske konference!

BESEDA ŽIVEGA BOGA

»Bog namreč svojega Sina ni poslal na svet, da bi svet sodil, ampak da bi se svet po njem rešil. Kdor vanj veruje, se mu ne sódi; kdor pa ne veruje, je že sojen, ker ne veruje v ime edinorojenega Božjega Sina.« (Jn 3,17–19)

BESEDA O BESEDI

Besede: »Bog je svet tako ljubil, da je dal svojega edinorojenega Sina, da bi se nihče ne pogubil, kdor veruje vanj,« zvenijo malodane pravljično, če pomislimo na krvavo resničnost sveta. Sporočilo Svetega pisma je v tem, da smo vsi ljudje vključeni v tok troedine Božje ljubezni, v prvotno Božjo ljubezen, v kateri vsakdo, ne zaradi svojih kvalitet in zaslug, ampak zaradi Božje izvolitve, najde svoj dom.

Skrivnost troedinega Boga, enega Boga v treh osebah, za nas nikoli ne bo doumljiva. In Bog od nas niti ne pričakuje, da bi jo reševali kot kakšno zapleteno matematično nalogo. Na izpitu življenja moramo pokazati drugačno znanje o Bogu, tako, ki temelji na našem ravnanju. Vemo, da smo spravljeni v dobrih rokah. Bog ni hladni ustvarjalec, ki se za svoje »izdelke« ne zmeni. Ni se umaknil v »kontrolni stolp« nebes, od koder brezbrižno opazuje mrgolenje človeškega mravljišča. »Bog ni daleč od nikogar izmed nas,« je dejal poganskim Atencem apostol Pavel, »zakaj v njem živimo, se gibljemo in smo.« Obdani smo z Božjo ljubeznijo, ki nas nosi in nas vzdržuje pri življenju.

Bogu se najbolj približamo tedaj, ko se v iskreni, dejavni ljubezni povežemo z ljudmi okrog sebe. Ta ljubezen ima na tisoče obrazov.

Vsak dan začnimo z znamenjem križa v imenu ljubezni, ki povezuje Očeta in Sina in Svetega Duha. Priključeni na ta Božji daljnovod bomo v vsakem obrazu odkrili lepe poteze in storili bomo vse, da bodo še lepše!    Po: S. Čuk

NOVA NAVODILA ŠKOFOV V ZVEZI Z EPIDEMIJO
povzetek in aplikacija za našo župnijo

Sveta maša in drugi zakramenti

Udeležba je dovoljena samo zdravim vernikom, ki nimajo simptomov okužbe. Sicer je udeležba dovoljena VSEM, tudi starejšim vernikom.

Ob vstopu v cerkev si mora razkužiti roke in v cerkvi vseskozi ohranjati medosebno razdaljo 1,5 metra (to ne velja za družine in člane skupnega gospodinjstva).

V primeru, da razdalje ni mogoče ohranjati, potem morajo verniki nositi zaščitno masko oz. ruto. Sicer maske niso več obvezne, vsak jo nosi po svoji presoji. Otrokom in mladoletnikom ni treba nositi mask.

Blagoslovljena voda ob vstopu v cerkev je umaknjena.

Na koru so lahko organist in pevci, ki med seboj ohranjajo ustrezno razdaljo 1,5 metra. Vsem pevcem priporočamo uporabo mask.

Rokovanje ob pozdravu miru se opusti.

Sveto obhajilo je dovoljeno deliti samo na roko. Priporoča se, da ima delivec obhajila pri obhajanju masko. Pred in po obhajilu si razkuži roke.

Pobiranje darov vernikov je med darovanjem. Priporoča se, da tisti, ki pobira darove vernikov, nosi masko.

Sveta maša na prostem je dovoljena pod prej navedenimi pogoji z upoštevanjem medosebne razdalje oziroma uporabo maske ter razkuževanjem rok.

Duhovnik, ki obišče bolnika na domu, naj nosi masko in si razkuži roke pred obiskom in po njem. Obiski bolnikov za prve petke so dovoljeni.

Cerkveni pogrebi so dovoljeni ob upoštevanju navodil državnih ustanov.

Za obhajanje zakramenta svetega krsta veljajo enaki pogoji kot za sveto mašo. Pred krstom in po njem si mora krščevalec razkužiti roke.

Za obhajanje zakramenta svetega zakona veljajo enaki pogoji kot za sveto mašo. 

Spoved je odslej v spovednici, vendar spovedanci uporabljajo masko in si prej razkužijo roke.

Veroučna šola

Pri verouku veljajo enaka zdravstvena navodila, kot veljajo v šolah. Škofje priporočajo, naj se verouk začne izvajati vzporedno s poukom v osnovni šoli. Na Gomilskem smo se zato odločili naslednje:

V tem tednu (med 8. in 12. junijem) vsi veroučenci pridejo k verouku po običajnem urniku (razen birmancev, ki imajo posebne termine). To bo zadnja ura verouka. K verouku prinesejo izpolnjen delovni zvezek, če ga že niso prej oddali; in spričevalo, če ga imajo še doma.

V nedeljo 14. junija bo ob 10.00 maša ob zaključku katehetskega leta h kateri ste vabljeni veroučenci in starši. Pri maši bo podelitev spričeval. Staršem se zahvaljujemo za njihov trud, posebej zadnje mesece, ko so  svoje otroke še bolj osebno spremljali in duhovno vzgajali.

Prvo sveto obhajilo

Zaradi epidemije se je priprava na prvo sveto obhajilo zavlekla, zato bodo letošnji prvoobhajanci svoj praznik obhajali v nedeljo 11. oktobra 2020 pri sv. maši ob 10.00. Starše prosimo, da ste glede priprav v rednem stiku s katehistinjo Marijo.

Sveta birma

Zakrament svete birme se iz podobnih razlogov letos prestavi na jesen. Obhajali ga bomo 20. septembra 2020 pri sveti maši ob 10.00. Birmanci svoje obveznosti opravijo po dogovorjenem osebnem urniku v naslednjem tednu. Birmance, njihove družine in botre vabimo k aktivnemu sodelovanju v župnijskem življenju, za kar se kristjani pri birmi odločimo.

Oratorij

Poletni oratoriji lahko v dogovoru s krajevnim ordinarijem potekajo ob upoštevanju navodil in predpisov državnih ustanov. Na Gomilskem bo oratorij, kot predvideno, potekal med 13. in 19. julijem 2020. Več navodil sledi kasneje. Kmalu bomo začeli sprejemati prijave.

Župnijski pastoralni svet — podaljšan mandat

Slovenski škofje ordinariji so sklenili, da se volitve v župnijske pastoralne svete zaradi epidemije covida-19 preloži na leto 2021. Škofje so prav tako sklenili, da se dosedanjim članom ŽPS mandat podaljša za eno leto.

Bralca v nedeljo:   pri 1. sv. maši: Nejc Lončar, Sandi Završnik
                              pri 2. sv. maši: Ana Šram, Anja Šket

Ureditev in krašenje župnijske cerkve: Gomilsko II.

Dežurni ministranti: Matic in Matevž Basle

V četrtek je zapovedani praznik Svetega Rešnjega telesa. Vabljeni k večerni maši in procesiji ob 19.00, da počastimo živega Jezusa med nami.

Procesije na podružnicah bodo po naslednjem razporedu:
* v Šmatevžu v nedeljo 21. 6.,
* v Grajski vasi v nedeljo 28. 6. in
* v Šentrupertu v nedeljo 5. 7.
Procesije bodo povsod ob 10.00 uri, zato takrat na Gomilskem ne bo druge svete maše.
Vse, ki običajno okrasijo kapelice za procesijo, tudi letos prosimo za to velikodušno uslugo.

Prenesite in natisnite Oznanila v PDF obliki.
Prenesite družinsko molitev ob Božji besedi.
Nova navodila Slovenske škofovske konference!

 BESEDA ŽIVEGA BOGA

Tedaj jim je Jezus spet rekel: »Mir vam bodi! Kakor je Oče mene poslal, tudi jaz vas pošiljam.« In ko je to izrekel, je dihnil vanje in jim dejal: »Prejmíte Svetega Duha! Katerim grehe odpustite, so jim odpuščeni; katerim jih zadržite, so jim zadržani.« (Jn 20,21–23)

BESEDA O BESEDI

Apostol Peter v svojem prvem pismu spodbuja vernike, naj se dajo kot »živi kamni« vzidati v duhovno stavbo, katere temeljni kamen je Jezus. V stavbi je pomemben vsak kamen. Vsi skupaj sestavljamo trdne stene.
Neka zgodba pripoveduje o kristjanu, ki je redno hodil k maši, drugače pa v župniji ni nič sodeloval, rad je le kaj »pošimfal«. Nekoč se mu je sanjalo, da je umrl. Ko je prestopil prag večnosti, je zagledal prelep tempelj, ki so ga občudovali vsi nebeščani. Naš kristjan je v stropu tega templja takoj odkril luknjo. »Zakaj je ta luknja?« je vprašal najbližjega angela. Angel mu je odgovoril: »Ta luknja je nastala po tvoji krivdi. Bog je določil tebe, da bi zadelal to luknjo, ti pa si imel vedno druge skrbi in nikoli nisi prišel do tega, da bi izpolnil dolžnost, ki ti jo je zaupal Bog.« Mož se je prebudil in sanje so ga izučile: od tega dne ni več stal križem rok in ni kritiziral dela drugih, temveč  je pridno sodeloval povsod, ker so ga potrebovali.
Tudi vsakomur od nas je Bog dal posebno nalogo v življenju in pomoč Svetega Duha, modrega graditelja Cerkve. »Kakor je Oče en, pošljem tudi jaz vas. Prejmite Svetega Duha!« To Jezusovo naročilo ne velja samo apostolom, temveč tudi nam vsem.
Po: S. Čuk, Misli srca

BINKOŠTNI SVETI DUH DELUJE — PRIČEVANJE

Imam  že  nekaj  čez  šestdeset  let.  Vedno  bolj  razmišljam  o  tem,  kako  me  je  Bog  skozi  vse življenje vodil, delal čudovite stvari, pa se tega nisem toliko zavedala. Sedaj pa spoznavam, da mi je bil zelo blizu in me vedno spremljal. Kakor da bi šele zdaj prišla do tega velikega spoznanja,  saj  imam  vedno  večje  potrditve,  kako  velike  čudeže je  Bog  delal  v  mojem dosedanjem življenju. Ko sem v mladih letih vzgajala otroke, jih spremljala v razvoju, sem sicer hodila k maši, brala Sveto pismo, ob otrocih spoznavala Božje zapovedi, vendar se me takrat duh vere ni tako globoko dotaknil, kakor sedaj, ko doživljam vero čisto drugače. Kakor da se je zame odprl nov svet v odnosu do Boga. Nekoč je bil zame ta Božji svet odmaknjen, nedosegljiv, ne tako oseben, sedaj pa se mi zdi, da mi je Bog tako blizu, da mi je postal osebni spremljevalec na življenjski poti. Povsod ga lahko srečam, se z Njim pogovarjam, ko delam doma, ko opravljam gospodinjska dela, gledam svoje vnuke, ko sem na vrtu … Povsod se lahko pogovarjam z Bogom in mi je vsaka stvar dokaz, da je ob meni, da me nagovarja in odgovarja na moje molitve.
Sedaj opažam, kako je moja vera rasla. Ves čas sem bila vključena v župnijo in sodelovala pri raznih  skupinah.  Vedno  sem  molila  k  Svetemu  Duhu  za  moč  in  razsvetljenje,  vendar  sem morala  dočakati  to  »zrelost«,  da  šele  zdaj  zares  čutim  Božjo  prisotnost.  Besede  molitve  k Svetemu Duhu, ki sem jih nekoč izgovarjala, razumem šele sedaj in vem, da me je Bog po Svetem Duhu vedno spremljal, razsvetljeval in mi vlival moči.
Bilo je obdobje v mojem življenju, ko sem si zelo želela moliti pred Najsvetejšim, pa je bilo bolj malo priložnosti, ker ni bilo takšne skupine v župniji, ki bi častila Jezusa v Najsvetejšem. Pred  dvema  letoma  pa  je  prišel  v  našo  župnijo  nov  župnik,  ki  je  zelo  poudarjal  to  obliko molitve in nas vabil pred Najsvetejše. Od takrat znova preplavlja moje srce, dušo in telo in tako lahko molim. Komaj čakam, da imamo tedensko molitveno srečanje pred Najsvetejšim, da skupaj slavimo Gospoda.
Z udeležbo seminarja za izlije Svetega Duha in teh čudovitih molitvenih ur se mi je Jezus razodel na povsem nov način. Globoko čutim njegovo navzočnost in sem mu zelo hvaležna, da sem se ga naučila slaviti. Prepričala sem se, da je Jezus živ in da živi med nami tudi danes in me neskončno ljubi. Hvala Ti, Jezus, da si se tako globoko dotaknil moje duše.
Mira Mlakar

MARIJA JE MATI NAŠE SKUPNOSTI — CERKVE

Ni rojstva brez matere. Tudi Cerkev se ni rodila brez nje. Duhovno materinstvo je Jezus Mariji izročil na križu, zdaj pa ga uresničuje v skupnosti Cerkve kot Mati Cerkve. Hkrati je njena prva skrb v Cerkvi molitev. Ta je utrjevala že prvo skupnost. Enako nalogo ima danes.
Podobno je tudi v krščanskih družinah: srce edinosti, združevanja in molitve je mati. Navadno je prav mati tista, ki prva učit otroke molitvi in z molitvijo bdi nad njihovo usodo tudi tedaj, ko odrastejo. Bog daj, da bi imeli veliko takih mater, ki bodo – kakor Marija – okrog sebe v molitvi zbirale člane družine. Potem bo zagotovljena duhovno bogata in rodovitna prihodnost naše Cerkve.
Marija, Mati Cerkve, tvoji skrbi smo izročeni vsi Kristusovi učenci. Izprosi nam Svetega Duha, da bomo znali rasti v veri v okviru naših družin in v občestvu Cerkve, da bomo tako v svetu priče Kristusove ljubezni in odpuščanja. Amen.
Povzeto po: J. Kužnik, Kraljica družine

Bralca v nedeljo:   pri 1. sv. maši:  Elza in Jure Vasle

                                 pri 2. sv. maši:  Matjaž Rožič, Tilen Natek

Dežurni ministranti: Lara Natek, Ana Srebočan

Ureditev in krašenje župnijske cerkve ta teden: Gomilsko I.

*  PRI NEDELJSKIH MAŠAH STE DOBRODOŠLI VSI VERNIKI, PROSTORA V CERKVI JE DOVOLJ, KLJUB MEDSEBOJNI RAZDALJI. ČE BI PROSTORA ZMANJKALO, BOMO PRIPRAVILI SEDEŽE PRED CERKVIJO.

*  Prosimo, da člani istega gospodinjstva pridete k isti nedeljski maši in sedite skupaj, da bo tako na voljo več prostora.

*  Glede na to, da so učenci že nazaj v šolskih klopeh, ste dobrodošli tudi v domači cerkvi, posebej še birmanci in prvoobhajanci z družinami.

*  V tem času ne pobiramo po cerkvi. Prosimo, da prispevke za nedeljsko nabirko oddajate v nabiralnik pri glavnem vhodu.

*  Naslednjo nedeljo je kvatrna nabirka za bogloslovje.

Prenesite in natisnite Oznanila v PDF obliki.
Prenesite družinsko molitev ob Božji besedi.
Nova navodila Slovenske škofovske konference!

BESEDA ŽIVEGA BOGA

»Jaz prosim zanje. Ne prosim za svet, temveč za tiste, ki si mi jih dal, ker so tvoji; in vse moje je tvoje, in kar je tvoje, je moje in poveličan sem v njih. Nisem več na svetu; oni so na svetu, jaz pa odhajam k tebi. Sveti Oče, ohrani jih v svojem imenu, ki si mi ga dal, da bodo eno kakor midva.« (Jn 14,9–11)

BESEDA O BESEDI

Vsako pravo duhovnost sestavljata dve prvini. Prva je lastno prizadevanje. Da bi se Bogu približal, si je človek določil red molitve, duhovnega branja, obiskovanja cerkve, krepostnih in spokornih del ter drugih pobožnih vaj. Drugi sestavni del pa je v tem, da človek prisluškuje Božjemu klicu, da se da voditi Božjemu Duhu, da sprejema Očetovo besedo.
Kadar je to dvoje skladno, človek sme upati, da je njegova duhovnost na pravi poti. So pa primeri, ko se nekdo naveže na nekatere predpise ali izreke in jih goreče, a zgolj na zunaj, izpolnjuje. O takih je Jezus rekel, da častijo Boga z ustnicami, njihovo srce pa je daleč od njega; in napovedal, da bodo celo druge morili, misleč, da tako služijo Bogu.
Nekaj takih primerov: Peter ljubi Jezusa tako, da v njegovo obrambo potegne meč, Janez ljubi Jezusa tako, da vztraja z njim do križa. – Savel iz gorečnosti do Boga kristjane preganja in jih vlači v zapore, Pavel iz iste gorečnosti potuje iz dežele v deželo in oznanja evangelij. – Inkvizitorji uvajajo čistost cerkvenega nauka z nasiljem, ječami in mučenjem, svetniki dosegajo isto z molitvijo, spokornostjo in apostolsko gorečnostjo.
Kako vemo, kdaj je duhovnost prava? Prvi uveljavlja svojo voljo, hoče vladati, življenje drugim jemlje; drugi uveljavlja Očetovo voljo, želi služiti, življenje za druge daje.         Po: Beseda da besedo

DEVETDNEVNICA

Najbrž ste že kdaj slišali besedo »devetdnevnica« — imamo tudi tridnevnice, na primer. Kaj pomeni od kot izvira?
Gre za vztrajanje v molitvi devet zaporednih dni. Toda zakaj ravno devet dni? Vse to izvira iz Svetega pisma, zapisano je v 1. in 2. poglavju Apostolskih del.
Štirideseti dan po svojem vstajenju, na dan svojega vnebohoda, je Jezus apostolom naročil, naj »počakajo na Očetovo obljubo … zakaj Janez je krščeval z vodo, vi pa boste v nekaj dneh krščeni v Svetem Duhu.« Jezusa so poslušali in po njegovem naročilu »stopili v gornje prostore hiše, kjer so se zadrževali«, tam so »enodušno vztrajali v molitvi z ženami in z Jezusovo materjo Marijo«. Po devetih dneh molitve so deseti dan, torej binkoštni dan (v grščini binkošti pomeni petdeset!), doživeli to, kar jim je Jezus obljubil — obilno izlitje Svetega Duha ali krst v Svetem Duhu. Ta dogodek je precej dramatično opisan: apostoli so doživeli vihar, nad njihovimi glavami so se pojavili plameni, bili so v nekakšnem stanju zamaknjenosti, omamljenosti, saj so ljudje rekli, da so pijani. In govoriti so začeli v različnih jezikih, tako da so jih razumeti tujci, živeči v Jeruzalemu. Vse skupaj je bilo tako dramatično, da se je tisti dan spreobrnilo tri tisoč ljudi in se dalo krstiti.
To je bila prva devetdnevnica in očitno je bila zelo učinkovita. Obhajamo in obnavljamo jo vsako leto in ravnokar smo v tem času: med vnebohodnom, ki je bil v četrtek in binkoštmi naslednjo nedeljo. Zato ste vabljeni, da v teh dneh prihajate k mašam ali doma vztrajate in prosite za darove Svetega Duha.
Od binkošti naprej se je torej med kristjani uvedla navada, da če hočemo kaj večjega izprositi ali se duhovno pripraviti na kakšen praznik (tudi svoj rojstni dan), vztrajamo devet dni — v molitvi, obisku sv. maše, opravimo spoved in podobno. Tako poznamo različne devetdnevnice: k Božjemu Usmiljenju, k različnim svetnikom (Mariji, bl. A. M. Slomšku, Mali Tereziji), za različne namene (zdravje, spravo…).
Pobrskajmo malo po svojih molitvenikih ali internetu in se lotimo tudi kakšne devetdnevnice za osebne, družinske, župnijske ali svetovne probleme.

*  Glede na trenuten NIZEK OBISK nedeljskih maš ukinjamo navodilo, da pridete k mašam samo iz nekaterih vasi, torej:

*  VSAKO NEDELJO STE PRI MAŠAH DOBRODOŠLI VSI VERNIKI, PROSTORA V CERKVI JE DOVOLJ, KLJUB MEDSEBOJNI RAZDALJI. ČE BI PROSTORA ZMANJKALO, BOMO PRIPRAVILI SEDEŽE PRED CERKVIJO, seveda ob upoštevanju ukrepov (razkuževanje, medosebna razdalja, maske).

*  Prosimo, da člani istega gospodinjstva pridete k isti nedeljski maši in sedite skupaj, da bo tako na voljo več prostora.

*  Bralce in ministrante v času ukrepov  prosimo , da se prostovoljno daste na razpolago in upoštevate navodila za zaščito.

*  V tem času ne pobiramo po cerkvi. Prosimo, da prispevke za nedeljsko nabirko oddajate v nabiralnik pri glavnem vhodu.

*   V nedeljo 31. 5., na binkošti, bi sicer bilo prvo obhajilo, ki bo zdaj prestavljeno. Prvoobhajancev z družinami bomo pri sveti maši zelo veseli!

*  Ureditev in krašenje župnijske cerkve ta teden: Zakl

Župnijska pisarna

je  odprta le po predhodnem dogovoru za nujne zadeve, ki jih ni mogoče urediti po telefonu ali spletu. Za naročilo svetih maš pokličite po telefonu.

Sveta spoved

v spovednicah ni dovoljena, zato bo spoved potekala pod zvonikom. Pri tem spovedanec in spovednik nosita zaščitno masko in ohranjata razdaljo 1,5 metra.

Sveta birma in prvo sveto obhajilo

sta preložena na jesenski čas. Starši boste pravočasno obveščeni o nadaljnjih korakih, ko se stvari razjasnijo. Birmance pozivamo, da v razpisanih terminih opravite svoje obveznosti, kot je dogovorjeno! Vso župnijo pa vabimo k molitvi za naše prvoobhajance in birmance.

Verouka in drugih srečanj

do preklica ne bo. Do nedelje 7. junija veroučenci oddajo izpolnjene delovne zvezke v škatlo pred vhodom v župnijski dom ali jih v času maše oddajo v cerkvi. Prav tako tudi spričevala, kdor jih ima doma. Kateheti bomo na podlagi tega zaključili letnik.