Oznanila v PDF obliki za tiskanje

BESEDA ŽIVEGA BOGA  

In ko sta odhajala od njega, je Peter rekel Jezusu: »Učenik, dobro je, da smo tukaj. Postavimo tri šotore: tebi enega, Mojzesu enega in Eliju enega.« Ni namreč vedel, kaj govorí. Medtem ko je to govóril, pa se je narédil oblak in jih obsenčil, in ko so šli v oblak, jih je obšla groza. Iz oblaka se je zaslišal glas: »Ta je moj Sin, moj Izvoljenec, njega poslúšajte!« In ko se je ta glas zaslišal, je bil Jezus sam. Oni pa so molčali in tiste dni niso nikomur povedali, kaj so videli. (Lk 9,33–36)

BESEDA O BESEDI

POSTAVIMO ŠOTOR V DOLINI Lk 9,28–36

Evangelij druge postne nedelje nam pripoveduje o Jezusovem spremenjenju na gori, ki so mu bili priče trije izbrani učenci. Petra je pogled na poveličanega Učenika tako očaral, da bi kar ostal in prišel je na dan s predlogom, da bi tam gori postavili tri šotore: Jezusu, Mojzesu in Eliju. Če smo pozorni, zlahka ugotovimo, da je Jezus te besede preprosto preslišal, sploh jih ni komentiral. – Nekateri razlagalci tega dogodka poudarjajo, da »Bog ni prišel na zemljo zato, da bi mu človek postavljal hiše, v katerih naj bi prebival, marveč je prišel zato, da bi prebival v hišah in domovih, kjer mi prebivamo« (Lojze Bratina). Že v stari zavezi namreč Bog, ki je sklenil zavezo z izvoljenim ljudstvom, o sebi pravi, da je »ljubosumni Bog«, ki ne trpi poleg sebe nobenih drugih bogov. Bog nove zaveze, ki je zavezo z nami sklenil z daritvijo lastnega življenja za vse človeške otroke, pa nam pravi, da živi sredi med nami. Njegove poteze so vtisnjene v srce vsakega človeka. Tudi tvojega in mojega.
Toda naš Bog je zahteven Bog. Ne moremo se ga otresti s tem, da mu vsak dan odmerimo nekaj minut za molitev, vsako nedeljo eno urico za mašo. Hoče, da mu služimo vsak dan, vsako uro, vsako minuto. Hoče, da gremo za njim po poti križa. Prvi v tej dolgi in neskončni procesiji je on. Njegov zgled nas spodbuja, njegova ljubezen ohranja in poživlja našo ljubezen. – Ko občudujemo številne cerkve in cerkvice po slovenskih hribih in gričih, ne smemo prezreti dejstva, da so naši predniki ob domovih, ki so se nizali eden k drugemu, postavili Božjo hišo – župnijsko cerkev. V tiste cerkve na gričih so nekajkrat na leto poromali za veselje srca in za okrepitev duha. V cerkvi sredi vasi pa so se vztrajno zbirali dan za dnem, v večjem številu nedeljo za nedeljo. Ob obhajanju Gospodove daritve so črpali moč za medsebojno darovanje. Jezus želi, da mu »postavimo šotor v dolini« – sredi vsakdanjih življenjskih opravil in obveznosti, skrbi in dolžnosti, težav in radosti. Najbolj ljubi so mu čisto vsakdanji prostori, ki so blagoslovljeni in posvečeni z ljubeznijo in dobroto. (po: S. Čuk, Misli srca)

2. postna nedelja

Dobri Jezus!
Tudi jaz si želim, da bi me izbral, da bi šel s teboj na goro. Rad bi videl tisti sij. Rad bi, da me prevzame kakor Petra. A hkrati bi rad, da bi v svojem srcu resnično živel, da si ti Izvoljenec, da si ti tisti, ki lahko tudi v moje življenje prinašaš svetlobo.
Niso potrebne velike besede, zadošča tudi molk, če pričajo dejanja ljubezni. Po slednjih naj ljudje spoznajo, da sem tvoj učenec. Napolni me s Svetim Duhom, da ne bom širil oblakov in temine, temveč resnično ljubezen in dobroto, ki po tebi biva v meni s tem v svetu. Amen.

PAPEŠKA NEDELJA: 
Frančišek (prej Jorge Mario Bergoglio), Družba Jezusova, argentinski rimskokatoliški duhovnik italijanskega rodu, škof, kardinal in 66. papež, * 17. december 1936, Buenos Aires.
Nazivi: papež, rimski škof, naslednik prvaka apostolov, primas Italije, nadškof metropolit rimske cerkvene pokrajine, suveren vatikanskega mesta, služabnik Božjih služabnikov.
Ravno na današnji dan—13.3.2013 je bil izvoljen za naslednika apostola Petra. Zato se današnjo nedeljo Bogu zahvaljujemo za sedanjega papeža Frančiška, ki že 9 let vodi in usmerja Petrovo barko, našo Katoliško Cerkev. Naj ga Gospod ohranja zdravega in krepkega. Na koncu mašnega bogoslužja danes pojemo zahvalno pesem.

OBLETNICA (MUČENIŠKE) SMRTI IZIDORJA ZAVRŠNIKA
10. marca 1943, na pepelnično sredo, so nacistični vojaki v Mariboru ustrelili 25 talcev, kjer se je Izidor Završnik žrtvoval za 20-letnega talca .. Žrtvoval je svoje življenje za bližnjega podobno kot poljski redovnik Maksimilijan Kolbe. Če bo to potrdila Cerkev, bo postal »slovenski Maksimilijan Kolbe« zadnji dve leti se zaradi epidemičnih razmer nismo posebej slovesno spominjali njegovih obletnic. Tudi letos jo skromno obeležujemo pri nedeljskih sv. mašah. Drugo leto, ko bo okrogla—80. obletnica pa bi bilo prav, da bi jo bolj slovesno praznovali.

Naslovljeno na vas

Molitveni nameni apostolstva molitve ZA MAREC:
tokrat bo naša molitev namenjena prošnji, »da bi kristjani znali vedno spodbujati obrambo življenja z molitvijo in družbenim delovanjem«

ZA POMOČ UKRAJINCEM
Materialno pomoč – zbiramo suha in trajna živila ( moka, testenine, mleko, olje, konzerve, otroška hrana), vodo v plastenkah, higienske pripomočke (pralni prašek milo, šampon, čistila), higienske robčke in plenice, oblačila za otroke, posteljnino, odeje, spalne vreče, novo spodnje perilo.
Kontaktna telef.številka za prevzem: 041 783 952 ( Simon) ali 031 280 574 ( Marija) ali v nedeljo po obeh svetih mašah.
Finančna pomoč: v župnijski cerkvi bo nabiralnik za Karitas namenjen zbiranju pomoči
Darujete lahko tudi preko TRR: Slovenska karitas, Kristanova ulica 1,
1000 Ljubljana TRR: SI56 0214 0001 5556 761 Sklic: SI00 870
Namen: Pomoč Ukrajini
Molimo za mir, prenehanje nasilja in spravo.

PRAZNIK SV. JOŽEFA V LETU SV. JOŽEFA–19. marca: praznik očetov
Evangeliji nam kljub skopim podatkom rišejo sorazmerno jasno podobo o Jožefovi osebnosti. Bil je zvest in potrpežljiv mož, pokoren Božji volji glede njegovega življenjskega načrta, ob čemer je sprejel tudi vse spremljajoče težave. Evangelist Matej ga imenuje »pravičen« (Mt 1,19), saj je dojel načrt, ki ga je imel Bog z Marijo, in se zavestno vključil vanj tako, da je sprejel, zaščitil in poskrbel za svojo družino. Praznujmo!
Na ta dan se začne teden družine, ki se zaključi na materinski dan –25.3.

 
MOLITEV ZA BEATIFIKACIJO SLOVENSKIH MUČENCEV /med njimi naš Izidor Završnik
 Nebeški Oče, v božjih služabnikih, slovenskih mučencih, si nam razodel zgled ljubezni do Kristusa in doslednega življenja po evangeljskih načelih, za katere so živeli in delovali vse do svojega pogumnega pričevanja v smrti. Njihova kri naj bo resnično seme za našo zvestobo, edinost in spravo. Podeli nam milost, da tudi vesoljna Cerkev prizna to njihovo junaško pričevanje vere. Po Kristusu našem Gospodu. Amen.

MAŠNI NAMENI

NED – 13.3.
2. postna nedelja
papeška n.
Justina, redovnica
7.00 češčenje
7.30 za vse župljane—žive in rajne
10.00 za +Ivana Rojnika –oblet. in njegove
Nabirka za bogoslovje—Bog povrni!

PON – 14.3.
Matilda, kraljica
17.00 za +Marijo in Karla Tekavc in njune

TOR – 15.3.
Ludovika de Marillac, redovnica
17.00 za +Cenetove in Fajfarjeve

SRE – 16.3.
Herbert, škof
17.00 za +Ivanko Vadlan in vse Horvatove

ČET – 17.3.
Patrik, škof, misijonar
17.00 za +Mojco Rojnik in vse sorodnike

PET – 18.3.
Ciril Jeruzalemski, škof, cerkveni učitelj
17.00 Križev pot—za mir doma in v svetu
za +Pavlo –(25.) oblet. in Viljema Natek

SOB – 19.3
Jožef, Jezusov rednik
ZAČETEK TEDNA DRUŽINE
10.00 za naše družine, zlasti očete
17.00 za +Tomaža Lončarja –oblet. in vse Drčeve

NED – 20.3.
3. postna nedelja
Martin iz Brage, škof
7.00 češčenje
7.30 za vse župljane—žive in rajne
10.00 za vse Blaževe

V tem tednu:
Svetopisemska skupina se bo zbrala v sredo ob 17.45 uri v župnišču. Lepo vabljeni.

Seja ŽPS bo v petek ob 19. uri v Domu srečanj. VSI člani lepo vabljeni.

Sodelovanje pri bogoslužju: Še vedno je treba upoštevati navodila za preprečevanje širjenja covid –19: razkuževanje rok, maske ali razdalja/razen za člane gospodinjstva ali razreda/. Potrdilo PCT ni več potrebno.

Dežurni ministranti: Zala Jelen, Hana Rančigaj
Bralci v ned.: I. Majda Jelen, Mojca Strožer, II. Saša Griguljak, Marko Vasle
Urejanje in krašenje župnijske cerkve: Gomilsko I.

Oznanila v PDF obliki za tiskanje

BESEDA ŽIVEGA BOGA  

Nato ga je hudič povedel gor, mu v hipu pokazal vsa kraljestva sveta in mu rekel: »Tebi bom dal vso to oblast in njihovo slavo, kajti meni je izročena in lahko jo dam, komur hočem. Če torej predme padeš in me moliš, bo vsa tvoja.« Jezus mu je odgovóril: »Pisano je: Gospoda, svojega Boga, môli in njemu samemu služi!«

BESEDA O BESEDI (Lk 4,5–8)

KAKŠEN NAJ BO POST Lk 4,1–13

Postni čas, ki smo ga pričeli minulo sredo s spokornim obredom pepeljenja, je »močen« čas bogoslužnega leta. Dejstvo pa je, da Bog noče samo zunanjih postnih vaj – pritrgovanja v jedi in pijači, v zabavah in še v čem, temveč tudi in predvsem notranjo prenovo – da si prizadevamo za pravičnost in dobroto. Post ni teater, ki traja štirideset dni, post je čas prizadevanja za notranjo lepoto. – Kako je to lepoto mogoče doseči, je povedano v prvem postnem hvalospevu: »Z večjo vnemo naj bi se posvečali molitvi in delom ljubezni do bližnjega.« Cerkev, ki ji je zaupana razlaga evangelija, nas uči, da ljubezen do bližnjega pokažemo s telesnimi ni duhovnimi deli usmiljenja. Nekdaj smo se jih pri verouku učili na pamet in starejši bi jih morda še znali našteti. Kako pa mladi?
Po zgledih iz Svetega pisma Stare in Nove zaveze navadno navajamo sedmero telesnih in sedmero duhovnih del usmiljenja. Telesna dela usmiljenja so: lačne nasičevati, žejne napajati, popotnike sprejemati, nage oblačiti, bolnike obiskovati, jetnike reševati in mrtve pokopavati. Vse, razen zadnjega našteva Jezus, ko slika prizor vesoljne sodbe ob koncu časov. Duhovna dela usmiljenja pa so: grešnike svariti, dvomljivcem prav svetovati, žalostne tolažiti, krivice voljno trpeti, žaljivcem iz srca odpustiti, za žive in mrtve Boga prositi. Mnogi ljudje, tudi taki, ki Kristusa in njegovega nauka ne poznajo, vršijo marsikatero od naštetih del. Bog jim tako svetuje po svojem (p)osebnem poslancu – po glasu vesti. Mi pa, če smo iskreni, pogosto opustimo marsikaj, kar bi kot Jezusovi učenci morali storiti. – V današnjem evangeliju Jezus pravi: »Človek ne živi samo od kruha.« Kruh, mišljen kot vsa vsakdanja hrana, je okusen, če ga uživamo v družbi ljudi, ki se imajo radi. Kako lepo bi bilo, da bi vsaj ob nedeljah naše družine v miru sedele za mizo, kjer bi samo ne jedli, temveč bi tudi drug drugemu postregli s prijaznostjo in hvaležnostjo. Otipljiva ljubezen – in to je bistvo posta – se mora pričeti doma, sicer bo vse naše prizadevanje za krščansko rast obviselo v oblakih. (po: S. Čuk, Misli srca)

1. postna nedelja

Hudič je

Ena večjih prevar podzemlja je, da ni hudiča ne njegovih pomočnikov, ki zalezujejo človeka in mu grenijo življenje.
Tako je namreč Satanu z zborom padlih angelov omogočeno, da nemoteno spletkari. Žarometi niso uperjeni vanj.
Lahko se skriva, ostaja neviden in anonimen.
Če se ozremo po svetu, pa vidimo, kako zelo je navzoč, kako silovito uničuje človeka in se zaletava v Boga in njegovo stvarstvo.
Satan še nikoli ni ustvarjal lepega in čistega, ampak prinaša, kjerkoli nastopa, opustošenje. Vidno in nevidno.
Vojne ponujajo grmade trupel, reke solz in neugasljive plamene telesnih bolečin, na tisoče strtih src in gore obupa.
Ko prihaja v družinah do telesnega ali spolnega nasilja, je na delu hudič.
S pomočjo močnejših uničuje šibkejše.
Ko jemljemo drugim dobro ime, jih ponižujemo. Ko se polaščamo imetja drugih, smo poteptali njihov zemeljski trud.
Hudič ve, kaj mora storiti, da uveljavi med ljudmi razdor, jezo, sovraštvo.
Pozna naša slaba nagnjenja in se vanje vedno znova trdovratno zapiči. Prekipeva od zavisti, ker imamo ljudje telo in svobodno voljo, in da smo ustvarjeni po Božji podobi, kajti opremljeni s tem darom nebes zmoremo kljubovati ukanam pekla. Te so zato še toliko bolj prefinjene in izpiljene.
Zavedajmo se tega, da ne bi lahkomiselno padali v greh in dajali hudiču priložnosti, da se nas polašča. Našega jaza, ki je delo Boga. (po: P. Millonig, Zasidran v veri)

Dobri Jezus!
Stopili smo v postni čas. To je priložnost, da iz puščave našega življenja v tem spokornem času naredimo zeleno pokrajino. Sleherni dan nas spremlja hudič, ki nas nagovarja, da bi skrenili s prave poti. Daj nam moči, da se bomo zavedali, da na poti življenja nismo sami. Ob nas stopaš ti. Tega se premalo zavedamo in tvojo oporo premalokrat izkoristimo. Naj se v tem postnem času še bolj povežemo s teboj, da bomo pogumnejši, močnejši in tako premagali vse hudičeve preizkušnje. Notranje pripravljeni bomo tako lahko s teboj prerojeni vstali ter razlivali veselje in ljubezen, ki med nas prihaja po tvojem križu in vstajenju. Amen.

Naslovljeno na vas

Molitveni nameni apostolstva molitve ZA MAREC:
tokrat bo naša molitev namenjena prošnji, »da bi kristjani znali vedno spodbujati obrambo življenja z molitvijo in družbenim delovanjem«

V postnem času se z molitvijo Križevega pota povezujemo z Jezusom na njegovi poti našega odrešenja. V naši župniji bomo Križev pot molili ob petkih ob 17.00 (po premiku ure ob 19.00)

Družina, ki je Cerkev v malem, doživlja svojo pripravo na veliko noč predvsem v domačem krogu. Postni čas je ena od najlepših priložnosti za družinsko bogoslužje, za prenašanje vsakdanjega življenja v svet vere in sveta vere v življenje. Poleg odlomkov o Jezusovem trpljenju, ki so v evangeliju tako zgovorni, je morda najbolj značilen odlomek o Jezusovih skušnjavah v puščavi. Ali ni sodobna družina velikokrat odpeljana v duhovno puščavo in tam na mnogotere načine skušana? Kje naj najde odgovor in rešitev iz njih, če ne prav ob Jezusovem zgledu! (po: V. Vider, Z očmi zakoncev)

Navdih za postni čas:
TELESNA DELA USMILJENJA lačne nasičevati žejne napajati popotnike sprejemati nage oblačiti bolnike obiskovati jetnike reševati mrliče pokopavati
DUHOVNA DELA USMILJENJA grešnike svariti nevedne učiti dvomljivcem prav svetovati žalostne tolažiti krivico voljno trpeti žalivcem iz srca odpustiti za žive in mrtve Boga prositi

ZA POMOČ UKRAJINCEM
Materialno pomoč: zbiramo suha in trajna živila (moka, testenine, mleko, olje, konzerve, otroška hrana), vodo v plastenkah, higienske pripomočke (pralni prašek milo, šampon, čistila), higienske robčke in plenice, oblačila za otroke, posteljnino, odeje, spalne vreče, novo spodnje perilo.
Kontaktna telefonska številka za prevzem: 041 783 952 (Simon) ali 031 280 574 (Marija) ali v nedeljo po obeh svetih mašah.
Finančna pomoč: v župnijski cerkvi bo nabiralnik za Karitas namenjen zbiranju pomoči.
Darujete lahko tudi preko TRR: Slovenska karitas, Kristanova ulica 1, 1000 Ljubljana TRR: SI56 0214 0001 5556 761 Sklic: SI00 870
Namen: Pomoč Ukrajini
Molimo za mir, prenehanje nasilja in spravo.

MAŠNI NAMENI

NED – 6.3.
1. postna nedelja
Fridolin, opat
7.00 češčenje
7.30 za vse župljane—žive in rajne
10.00 za +Mladena –oblet. in Ivana Krsnika

PON – 7.3.
Perpetua in Felicita, mučenki
17.00 za +Mirkota Stvarnika

TOR – 8.3.
Albin (Zorko), škof
17.00 za +Ivana Vaš (Baševega)

SRE – 9.3.
Frančiška Rimska. žena
17.00 za +starše Frančiško in Martina Cirar

ČET – 10.3.
40 mučencev Armenije
17.00 za +Justino Hudomalj –30. dan

PET – 11.3.
Konstantin, spokornik, mučenec
17.00 križev pot—za mir doma in v svetu
za +Jožeta Kuglerja –oblet.

SOB – 12.3 kvatre
Olivija (Livija), mučenka
17.00 za Šramove in Koširjeve

NED – 13.3.
2. postna nedelja
papeška n.
Justina, redovnica
7.00 češčenje
7.30 za vse župljane—žive in rajne
10.00 za +Ivana Rojnika –oblet. in njegove
Pri sv. mašah kvatrna nabirka za bogoslovje—Bog povrni!

V tem tednu: zopet redno verouk.
Sodelovanje pri bogoslužju: Še vedno je treba upoštevati navodila za preprečevanje širjenja covid –19.—razkuževanje rok, maske ali razdalja/razen za člane gospodinjstva ali razreda/. Potrdilo PCT ni več potrebno.
V teh dneh so pričakovane še kakšne ublažitve ukrepov tudi za cerkve. Kaj bo, bomo pa še videli.

Dežurni ministranti: Matevž Lapuh, Matevž Glušič
Bralci v ned.: I. Lucija Blatnik Tilen Hadolin, II. Aljaž Lončar, Petra Rančigaj
Urejanje in krašenje župnijske cerkve: Zakl

Oznanila v PDF obliki za tiskanje

BESEDA ŽIVEGA BOGA  

Ni dobrega drevesa, ki bi rodilo slab sad, in spet ne slabega drevesa, ki bi rodilo dober sad. Vsako drevo namreč spoznamo po njegovem sadu. Smokev ne obiramo s trnja in grozdja ne trgamo z robidovja. Dober človek prinaša iz dobrega zaklada svojega srca dobro, hudoben pa iz hudobnega húdo; iz preobilja srca govorijo namreč njegova usta.« (Lk 6,43–45)

BESEDA O BESEDI

GOVORICA TE IZDAJA Lk 6,39–45

Dva odlomka Božje besede, ki se bereta na 8. navadno nedeljo, imata skoraj enak naslov oz. vsebino. Prvo berilo iz Sirahove knjige in pa odlomek iz Lukovega evangelija. In najbrž poznate slovenski pregovor, ki pravi: »Česar polno je srce, to usta rada govore.« Po govorjenju je mogoče prepoznati notranjost človeka, njegovo srčno kulturo. Tu lahko uporabimo Jezusove besede iz evangelija: »Vsako drevo se spozna po sadu«, kajti besede so sad mišljenja, sad človekovega gledanja na svet. Kdor gleda na svet razsvetljen z Božjo lučjo, bo njegovo govorjenje svetlo, spoštljivo, spodbujajoče; kdor pa ima svoje oči usmerjene le v zemeljske reči, tudi v svojem govorjenju ne bo nič višji: zmožen bo besed zavisti, besed, ki vse poteptajo v blato, ki vse zamorijo.
Profesorica Berta Golob, žena žlahtnega srca, ima v svoji knjižici Daljave prihodnosti, nekakšnem »pismu mladim«, poglavje z naslovom Govorica te izdaja (tako so rekli služabniki velikega duhovnika apostolu Petru, ko so mu hoteli povedati, da je učenec Jezusa Galilejca). Mladim postavlja v razmislek: »Si se že kdaj vprašal, kako se pravzaprav izražaš? Kakšen je slog sporazumevanja pri vas doma? Se obmetavate z žaljivkami? Ali dosegate svoje namene z grobimi zapovedmi in ukazi ali s prijazno prošnjo in nasvetom? Se nad tvojim domom, kdaj razkadi gosta megla kletvic? Kako se pogovarjaš s sovrstniki?«
Še bolj kot za mlade veljajo ta vprašanja za nas odrasle. V nekdanjem kesanju na začetku maše smo pred Bogom priznavali, da smo »veliko grešili v mislih, besedah in dejanjih«. Danes prosimo Boga odpuščanja po novem, grešimo pa še zmeraj po starem. In to zelo veliko prav v besedah. (po: S. Čuk, Misli srca)

8. nedelja med letom

Ni dobrega drevesa, ki bi rodilo slab sad, in spet ne slabega drevesa, ki bi rodilo dober sad. Vsako drevo namreč spoznamo po njegovem sadu. (prim. Lk 6,43–44)
Razmišljanju o drevesih človek načeloma ne posveča veliko časa. Nanje smo pozorni, ko so recimo še posebej visoka, mogočna ali pa, ko jih veter poškoduje oz. celo podre. V tem primeru bi celo opazili, da je na tleh polno sadja ali da so plodovi poškodovani. Večina od nas bi ob tem zagotovo lahko določila vrsto sadja in celo identificirala vrsto drevesa s katerega je to padlo.
Ko je Kristus rekel, da lahko drevo prepoznamo po njegovem sadu, je uporabil analogijo, ki jo razumemo vsi. Tudi če nikoli nismo gojili sadnih dreves, smo načeloma poznamo njihove plodove. Mnoge od njih tako ali tako uživamo kot hrano vsak dan. Če so drevesa pravilno oskrbljena s kvalitetno zemljo, vodo, zadostnimi gnojili in ustreznimi rastnimi pogoji, bo večina drevja plodna.
Jezus pravi, da ljudi prepoznaš po sadu. S tem ni mislil, da bi vsi mi ob ustreznih rastnih pogojih lahko imeli jabolka, ki bi visela z naših teles. Lahko pa pridelamo številne duhovne sadove.
Odrešenikov križa je ustvaril trajen sad. Ker nas je Bog po krstu izbral in naredil za »nova bitja«, z njegovo milostjo lahko izražamo Kristusovo življenje tukaj na zemlji ter mu s svojimi dobrimi deli in odnosi do ljudi prinašamo svoj sad. Ta je trajen, saj ni »fizičen«; ne more zgniti ali se uničiti. Je kakršen je. Ta plod je rezultat, kako je naše življenje podarjeno Bogu, koliko je prepojeno s predanostjo njemu, ki je naša »zemlja, voda, rastni pogoj …«. Če je življenje predano njemu, polno ljubezni do njega in do bližnjih ljudi, je to večni in obilni sad, ki traja večno! (po: T. Tkach)

Drevo se spozna po sadu, človek pa po svojem govorjenju. Dobro drevo rodi dober sad, besede dobrega človek pa tolažijo, razveseljujejo, prinašajo mir. – Prav bi bilo, da se ob tem evangeljskem odlomku tudi vsakdo od nas vpraša, kakšen besede prihajajo iz naših ust. Z njimi ljudi razveseljujemo ali jih prizadenemo? Z njimi Boga častimo in se mu zahvaljujemo ali pa ga celo žalimo.
Prosimo Jezusa za odpuščanje, če so bile naše besede takšne, da bi bilo bolje, da jih ne bi bili izrekli. (po: AK)

Naslovljeno na vas

Molitveni nameni apostolstva molitve ZA MAREC:
tokrat bo naša molitev namenjena prošnji, »da bi kristjani znali vedno spodbujati obrambo življenja z molitvijo in družbenim delovanjem«

POSTNA POSTAVA
Strogi post je na pepelnično sredo in na veliki petek. Ta dva dneva se le enkrat na dan do sitega najemo in se zdržimo mesnih jedi. Samo zdržek od mesnih jedi je na vse petke v letu. Zunaj postnega časa smemo zdržek od mesnih jedi zamenjati s kakim drugim dobrim delom pokore ali ljubezni do bližnjega. Kadar je praznik na petek, post in zdržek odpadeta.
V postnem času je priporočljivo, da dodamo k zdržku mesa še kakšno drugo dobro delo:
molitev: udeležba pri sveti maši, osebna ali družinska molitev, obisk cerkve ali kapele, branje Svetega pisma, molitev križevega pota.
post: poleg odpovedi mesu so še druge možnosti, lahko se odpovemo sladkarijam in poobedkom; odpoved kavi ali kajenju; zdržek od televizije, računalnika in namesto tega več časa posvetiti stikom z bližnjimi; splošna omejitev v hrani in pijači z namenom, da prihranjeno namenimo revnim,
pomoč drugim: npr. posebna skrb za koga v bližini, ki je ostarel, bolan, osamljen, reven,
odnosi: več časa namenimo drug drugemu v družini, v službi smo bolj pozorni do sodelavcev, na cesti dajemo prednost drugim, se nasmehnemo mimoidočemu.
Postni čas je čas pokore. V tem obdobju za nas verne velja spodbuda k poglobljeni molitvi in ljubezni do bližnjega, k zatajevanju samega sebe tako, da prisluhnimo potrebam drugih.

V postnem času se z molitvijo Križevega pota povezujemo z Jezusom na njegovi poti našega odrešenja.

MAŠNI NAMENI

NED – 27.2.
8. nedelja med letom
Gabrijel ŽMB, redovnik
7.00 češčenje
7.30 za vse župljane—žive in rajne
10.00 za +Janeza Sorčana

PON – 28.2.
Roman, opat
17.00 za vse verne rajne

TOR – 1.3. Pust
Albin (Zorko), škof
17.00 za +Ido Lazar –30. dan

SRE – 2.3. 
Pepelnica – Strogi post
Neža Praška, opatinja
17 .00 za +Matildo Binovec
pepelenje
ZAČETEK POSTNEGA ČASA

ČET – 3.3. prvi četrtek
Kunigunda, kraljica
17.00 za +Ivana Rančigaja in njegove
Molitev za duhovne poklice

PET – 4.3. prvi petek
Kazimir, poljski kraljevič
17.00 križev pot—za vse ki so v stiski
za +Štefana Šlandra -oblet. in vse Koprivove

SOB – 5.3. prva sobota
Olivija (Livija), mučenka
17.00 za vse Mežnarjeve
Litanije Matere Božje

NED – 6.3.
1. postna nedelja
Fridolin, opat
7.00 češčenje
7.30 za vse župljane—žive in rajne
10.00 za +Mladena –oblet. in Ivana Krsnika

V tem tednu bomo vstopili v sv. postni čas. Vzemimo ga zares.
So tudi veroučne počitnice—preživljajte jih koristno in prijetno!

Svetopisemska skupina se bo zbrala v sredo ob 17.45 uri v župnišču. Po tako dolgem premoru zaradi corone se bo na novo oblikovala. Vabljeni vsi, ki ste pripravljeni nameniti Svetemu pismu nekaj več.

Sodelovanje pri bogoslužju: Še vedno je treba upoštevati navodila za preprečevanje širjenja covid –19.—razkuževanje rok, maske ali razdalja/razen za člane gospodinjstva ali razreda/. Potrdilo PCT ni več potrebno.

Dežurni ministranti: Lara Natek, Urška Rančigaj
Bralci v ned.: I. Simon Brdnik, Sonja Mandelc II. Marija Rančigaj, Ana Šram
Urejanje in krašenje župnijske cerkve: Trnava

Oznanila v PDF obliki za tiskanje

BESEDA ŽIVEGA BOGA  

Tisti čas je Jezus rekel svojim učencem: Ljubíte svoje sovražnike, delajte dobro tistim, ki vas sovražijo. Blagoslavljajte tiste, ki vas preklinjajo, in molíte za tiste, ki grdo ravnajo z vami. Ne sodíte in ne boste sojeni. Ne obsojajte in ne boste obsojeni. Odpuščajte in vam bo odpuščeno. Dajajte in se vam bo dalo; dobro, potlačeno, potreseno in zvrhano mero vam bodo nasuli v naročje. S kakršno mero namreč merite, s takšno se vam bo odmerilo.« (Lk 6,27–28.37–38)

BESEDA O BESEDI

VERNIK SI BO PISAL SODBO SAM Lk 6,27–38

»Tisti, ki se imajo za zaupne Božje prijatelje, vso svoj pobožnost odložijo na cerkvenem pragu. V svojih družinah so gospodovalni, s sosedi sprti, lažejo, sleparijo …« Stojte, vi, ki s tako lahkoto obsojate »pobožne« in se imate za veliko boljše od njih! Lahko da so na žalost res taki, toda če hočete dejansko biti boljši, si vzemite k srcu zadnje vrstice evangeljskega odlomka današnje nedelje: »Ne sodite in ne boste sojeni, ne obsojajte in ne boste ob sojeni; oproščajte in boste oproščeni … S kakršno mero namreč merite, s tako se vam bo odmerilo. »Jezusov nauk, ki ga je on potrdil tudi z življenjem je za našo človeško pamet čudno zavozlan in hitro se ujameš v njegove zanke. Če obsojaš druge, dejansko obsojaš samega sebe; če sovražiš druge, največjo škodo povzročaš samemu sebi. Če pa si do drugih usmiljen, si s tem zagotoviš usmiljeno sodbo ob koncu življenja; če druge ljubiš, postajaš podoben Bogu. Tu lahko v spremenjenem pomenu uporabimo znane besede Ivana Cankarja: »Narod si bo pisal sodbo sam.« in zatrdimo: »Vernik si bo pisal sodbo sam!«
Evangelij je prepleten z Jezusovimi besedami o usmiljenju, odpuščanju, dajanju, dobrohotnosti – vse to so »delavniški« izrazi za ljubezen. Zapoved ljubezni je silno naporna, vendar pa izvedljiva naloga, kajti strma stena, ki vodi na Božjo goro, je že markirana. Jezus je »s prvenstvenim vzponom« na goro Kalvarijo vsem svojim učencem pokazal pravo smer. Pripravil jim je tudi potrebno vitaminsko hrano: ljubezen svojega srca, ki ga je za nas izpraznil do zadnje kaplje krvi.
Na tej težki navezi življenja ne nastavljajmo drug drugemu zank z obsojanjem in s trdoto srca, temveč bodimo drug drugemu v oporo z dobrohotnostjo in usmiljenjem. »Če bo usmiljenje osnovno prizadevanje našega življenja, našega načina mišljenja, govorjenja in prizadevanja, se bomo v smrtni uri lahko srečali s Kristusom v popolnem zaupanju, kajti gotovo bomo deležni usmiljenja.« (Bernhard Haring) (po: S. Čuk, Misli srca)

7. nedelja med letom

Ne sodíte in ne boste sojeni. Ne obsojajte in ne boste obsojeni.
Odpuščajte in vam bo odpuščeno. (Lk 6,37)

To Jezusovo naročilo so služabniki in služabnice Cerkve neredko uporabljali, da so preprečevali kritičnost v krščanski skupnosti.
Kakšna zvijača! Kajti Jezus ne prepoveduje izražati mnenja in presoje o ravnanju drugih ljudi.
To bi bilo nemogoče in tudi škodljivo. Imamo pravico in dolžnost, da se učimo iz tega, kar vidimo. Kako pa naj bi vedeli, kaj je dobro in kaj slabo, ne da bi ocenjevali, kritizirali, presojali?
Jezus tudi ne pravi: »Kaj te briga! Brigaj se zase! Ne vmešavaj se!«
Nasprotno! Moramo imeti široko odprte oči in možgane ter opazovati, ocenjevati, odobravati, naznanjati.
Jezus prepoveduje, da bi sodili v smislu izrekanja dokončnih obsodb.
V njegovem času ni bilo sodišč prve stopnje, druge stopnje, višjih sodišč in še vrhovnih sodišč. Če je bil kdo obsojen, je bil obsojen. Za vedno.
Takih sodb ne smemo izrekati.
Razlog ni take vrste, kakršnih smo navajeni iz televizijskih pogovornih oddaj: »Jaz mislim tako, ti pa tako; vsakdo lahko svobodno misli, kaj hoče.«
Temveč zato, ker Bog, naš življenjski vzor, vedno in vsakomur dopušča možnost, da se spremeni, prerodi, postane nov človek. (po: T. Lasconi, 365+1 dan s Teboj)

Odpuščajte in vam bo odpuščeno. (prim. Lk 6,37)
Oče, nič ni tako težko, kakor podariti pravo odpuščanje, posebno tistim, ki so nam blizu iz zaradi katerih smo res trpeli. Kako težavno je to odpuščanje! Toliko izgovor se nam mota po glavi: »Ali moram prav jaz narediti prvi korak? Ali se splača odpustiti? Ne, ne morem, zdaj še ne morem, morda jutri …« Odpuščanje nas zelo veliko stane. Ali je odpustiti sploh mogoče? Oče, vemo: sprava in odpuščanje sta mogoča samo po Tebi.
Podeli nam torej milost odpuščanja, moč, da se spravimo s tistimi, ki živijo z nami pod isto streho, in s tistimi, ki so daleč. Daj, da bomo ljubili tudi sovražnike. Ne dopusti, da sonce zaide nad zamero ali jezo v naših srcih. Podeli nam milost prvega koraka, da bomo podobni Tebi. (po: G. Danneels)

Naslovljeno na vas

Poslovili smo se
V sredo, 16. februarja smo se v cerkvi na Gomilskem s sv. mašo, nato pa na pokopališču s cerkvenim obredom poslovili od Justine Hudomalj iz Celja. Bila pa je tukajšnja rojakinja, Rančigaj—Lončičeva. Bila je vedno zelo povezana z domačim krajem in sorodniki, ki so večinoma tukaj. Del otroštva je preživela pri stricu župniku Janezu Rančigaju v župniji Sv. Peter pod Svetimi gorami, ki mu je gospodinjila negova sestra. Bog ji daj večni življenje v Božjem kraljestvu!

Molitveni nameni apostolstva molitve ZA FEBRUAR:
Splošni: za rehabilitacijo zapornikov: Da bi zapornikom, zlasti mladim, uspelo ponovno sestaviti svoje življenje na temelju človeškega dostojanstva.
Za evangelizacijo: za podporo in razumevanje ločenih zakoncev: Da bi ločeni zakonci v krščanskih skupnostih našli razumevanje in podporo.
Slovenski: za uboge, bolne in zapostavljene: Da bi se po zgledu in naročilu papeža Frančiška zavedali, da je Kristus tam, kjer so ubogi, bolni in zapostavljeni.

MOLITEV ZA SINODO
Pred Teboj smo, Sveti Duh, ko smo zbrani v Tvojem imenu. Samo ti nas vodi, bodi doma v naših srcih; pokaži nam pot, po kateri naj gremo, in kako naj hodimo po njej. Šibki smo in grešni; ne dopusti, da bi širili nered.
Ne dopusti, da bi nas nevednost vodila po napačni poti ali da bi pristranskost vplivala na naša dejanja.  Daj, da v Tebi najdemo svojo edinost, da bomo lahko skupaj hodili večnemu življenju naproti in se ne bomo oddaljili od poti resnice in od pravičnosti.
Vse to Te prosimo, ki deluješ na vsakem kraju in v vsakem času, v občestvu z Očetom in Sinom na vekov veke.

NED – 20.2.
7. nedelja med letom
Sadot in perzijski muč.
7.00 češčenje
7.30 za vse župljane—žive in rajne
10.00 za +Ano Semprimožnik in starše

PON – 21.2.
Peter Damiani, škof, cerkveni učitelj
17.00 za +Danico Košenina –oblet.

TOR – 22.2.
Sedež opostola Petra
17.00 za +starše Dobnik in Vitanc

SRE – 23.2.
Polikarp, škof, mučenec
17.00 za +Justino Huhomalj –osmina

ČET – 24.2.
Matija, apostol
17.00 za +Janeza Hočevarja

PET – 25.2.
Valdburga, opatinja
17.00 za zdravje (M.R.)

SOB – 26.2.
Aleksander (Branko), škof
17.00 za +Franca Turnška —oblet.

NED – 27.2.
8. nedelja med letom
Gabrijel ŽMB, redovnik
7.00 češčenje
7.30 za vse župljane—žive in rajne
10.00 za +Janeza Sorčana

V tem tednu
Seja Župnijskega pastoralnega sveta bo ta petek ob 19.00 uri v Domu srečanj. Vsi člani prav lepo vabljeni!
Sodelovanje pri bogoslužju: Še vedno je treba upoštevati navodila za preprečevanje širjenja covid –19.—razkuževanje rok, maske ali razdalja/razen za člane gospodinjstva ali razreda. Potrebno je imeti potrdilo PCT, tudi otroke, ki so dopolnili 12 let starosti.

Dežurni ministranti: Ana in Jaka Pristalič
Bralci v ned.: I. Simon Brdnik, Sonja Mandelc II. Marija Rančigaj, Ana Šram
Urejanje in krašenje župnijske cerkve: Šmatevž

Oznanila v PDF obliki za tiskanje

BESEDA ŽIVEGA BOGA  

Jezus se je ozrl po svojih učencih in govóril: »Blagor vam, ubogi, kajti vaše je Božje kraljestvo. Blagor vam, ki ste zdaj lačni, kajti nasičeni boste. Blagor vam, ki zdaj jokate, kajti smejali se boste. Blagor vam, kadar vas bodo ljudje sovražili, izobčili in sramotili ter vaše ime zavrgli kot zlo zaradi Sina človekovega! Razveselite se tisti dan in vriskajte od sreče, kajti vaše plačilo v nebesih je veliko. (Lk 6,20–22)

BESEDA O BESEDI

KREPOST (ZA)UPANJA Lk 6,17.20–26

Današnje prvo berilo, vzeto iz knjige preroka Jeremija, nam govori o upanju in zaupanju. Njegovo življenje je bilo zelo bridko, ljudje so mu prizadejali veliko hudega, zato je upravičeno zapisal: »Preklet, kdor zaupa v človeka .. Blagoslovljen pa človek, ki zaupa v Gospoda in je Gospod njegovo upanje.« Našemu zaupanju v Boga začrtujejo Jezusovi blagri pot skozi preizkušnje, ki nas čakajo. Te slovesne obljube, zapisane v prebranem odlomku Lukovega evangelija, dvigajo naše upanje k nebesom kot novi obljubljeni deželi. Podlaga za naše neomajno zaupanje v Boga je njegova zvestoba. Nanj se lahko brez pridržkov zanesemo, on nas ne bo nikdar razočaral, kakor nas utegne razočarati človek, ki smo vanj močno zaupali.
Sicer pa sta zvestoba Bogu in zvestoba ljudem med seboj tesno povezani. Če se s svojim mišljenjem in s svojim življenjem Bogu izneverjamo, se oddaljujemo tudi od ljudi, ki se na nas ne morejo več zanesti. Nobena beseda ni trdna, nobena obljuba zanesljiva. – Krepost upanja se nanaša na prvo Božjo zapoved »Veruj v enega Boga!«, kajti verujemo ne samo s pametjo, ampak tudi s srcem, z vsem, kar delamo. Stari katekizem nas pouči, kdo greši proti upanju: kdor predrzno zaupa, kdor premalo zaupa, kdor obupa. Predrzno bi zaupali v Boga, če bi se lahkomiselno podali v priložnost za greh ali če bi odlašali s spreobrnjenjem. Bog, ki nam ga oznanja Jezus v evangelijih, je res predvsem usmiljeni in odpuščajoči Oče; vendar nam svojega usmiljenja in odpuščanja ne more izkazati, če sami ne začutimo potrebe po spreobrnjenju. Z grehom, premajhnega zaupanja ali nezaupanja žalimo Boga, če mu pripisujemo človeške lastnosti: ozkost, užaljenost, zamerljivost. Ko Bog sprejme človeka, ki se vrne k njemu, ga sprejme z vsem srcem. Odpustiti pri njem pomeni – popolnoma pozabiti. – Najhujši greh zoper upanje pa je obup, ki je posledica pomanjkanja vere, površnega poznavanja Boga, zanemarjanja molitve in zelo grešnega življenja. Naša zvestoba Božjim zapovedim in neomajna ljubezen je rešitev zanj. (po: S. Čuk, Misli srca)

6. nedelja med letom

Blagor človeku, ki ne hodi po nasvetu krivičnih, ki ne stopa na pot grešnikov, temveč se veseli v Gospodovi postavi in premišljuje njegovo postavo podnevi in ponoči. (Ps 1,1)

Če je v nas hotenje, da bi delali dobro, ravno tako močno kakor hotenje po slabem, zakaj nam je lažje ugoditi slednjemu? Zato ker se nam zlo kaže kot navidezno dobro.
Prvi psalm v Svetem pismu, ki smo mu danes prisluhnili tudi po prvem berilu, opisuje, kako človek zabrede v zlo. Pot je postopna in tragično spominja na pot v odvisnost od drog.
Prvi korak: radovednost.
»Daj, samo enkrat poskusil. Boš videl, kako fantastično se boš počutil.«
Drugi korak: vdaja.
»Vzel bom, ampak samo v soboto zvečer, da mi bo dalo dodatno energijo. Saj lahko neham, kadar hočem.«
Tretji korak: past.
»Potrebujem to, pomaga mi, ne morem brez.«
Na tej točki se pojavi odvisnost, navada, strah pred zasvojenostjo, suženjstvo.
Ko gre za zlo, je pomembno, tako kot pri drogah, da znamo reči prvi »ne«.
To ni lahko, ker pri prvem koraku v dobro okušamo grenkobo premagovanja sebičnosti, medtem ko je približevanje zlu sladko.
Grenkobo okušamo šele pozneje. (po: T. Lasconi, 365+1 dan s Teboj)

Blagor nam, če se bomo ubogi v duhu, znali osvoboditi varljivega zaupanja v bogastvo in bomo imeli ljubezen in spoštovanje do ubogih, kakor do svojih bratov, živih podob Kristusa.
Blagor nam, če se bomo vzgojeni v blagosti močnih, znali odpovedati pogubni sili sovraštva in maščevanja in če bomo premogli modrost, da se namesto za strah, ki ga vliva orožje, raje odločamo za velikodušno odpuščanje, za povezanost v svobodi in pri delu, za osvajanje z dobrot in z mirom. (sv. Pavel VI.)

Poslovili smo se
V sredo, 9. februarja smo se v cerkvi na Gomilskem s sv. mašo, nato pa na pokopališču s cerkvenim obredom poslovili od Ide Lazar iz Grajske vasi. Naše župnijsko občestvo ji je hvaležno, da je bila dolga leta krasilka cerkve, zvesta pevka župnijskega pevskega zbora pa vse dokler ji težka bolezen tega ni povsem onemogočila. Bog naj jo v večnosti za njena dobra dela bogato nagradi!

Molitveni nameni apostolstva molitve ZA FEBRUAR:
Splošni: za rehabilitacijo zapornikov: Da bi zapornikom, zlasti mladim, uspelo ponovno sestaviti svoje življenje na temelju človeškega dostojanstva.
Za evangelizacijo: za podporo in razumevanje ločenih zakoncev: Da bi ločeni zakonci v krščanskih skupnostih našli razumevanje in podporo.
Slovenski: za uboge, bolne in zapostavljene: Da bi se po zgledu in naročilu papeža Frančiška zavedali, da je Kristus tam, kjer so ubogi, bolni in zapostavljeni.

VSTOPAMO V ZADNJE TROMESEČJE PRIPRAV NA PRVO SV. OB HAJILO IN BIRMO
Če bo po sreči in ne bo kakšnih neljubih presenečenj je slovesnost prvega sv. obhajila načrtovana za nedeljo 15. maja, birma pa 22. maja. Prvotno je bilo mišljeno obratno zaporedje, potem pa je zaradi šolskih obveznosti devetošolcev v tistem roku prišlo do nujne zamenjave. Pomemben dogodek za mlade kristjane pa bo tudi prva sv. spoved, ki bo v aprilu.
In kako je s pripravami na vse te dogodke?
Upali smo, da se bodo letošnji kandidati za prvo sv. obhajilo in birmo pripravljali v že bolj normalnih okoliščinah glede na zdravstvene razmere, a ni tako. Zaradi izostankov posameznikov ali celih razredov zaradi karanten je okrnjen verouk, kar bo potrebno nadoknaditi; še večja praznina pa je na področju verske prakse: zlasti sodelovanja pri nedeljskih sv. mašah. Tu je sklicevanje na omejitve največkrat goli izgovor. Testiranje, ki velja za šolo, velja tudi za v cerkev. Tudi maša v soboto zvečer je lahko izhod v sili.
Še bolj pogrešamo domače naših veroučencev. Normalno je, da kandidate spremljajo njihove družine. Pa tudi naše celotno občestvo. Podpirajmo jih , z zgledom krščanskega življenja, z molitvijo in spodbudno besedo!

MAŠNI NAMENI

NED – 13.2.
6. nedelja med letom
Jordan Saški, redovnik
7.00 češčenje
7.30 za vse župljane—žive in rajne
10.00 za +Binija Stepišnika

PON – 14.2.
Valentin (Zdravko), duhovnik, mučenec
17.00 za +Bognarjeve

TOR – 15.2.
Klavdij, redovnik
17.00 za +Jelko in Alojza Kobal

SRE – 16.2.
Julijana, mučenka
17.00 za +Ido Lazar –osmina

ČET – 17.2.
Sedem ustanoviteljev reda servitov
17.00 za +Ivanko Vadlan

PET – 18.2.
Janez Peter Neel, duhovnik, mučenec
17.00 za vse Kozoletove

SOB – 19.2.
Konrad, spokornik
17.00 za +Magdo Mahor

NED – 20.2.
7. nedelja med letom
Sadot in perzijski muč.
7.00 češčenje
7.30 za vse župljane—žive in rajne
10.00 za +Ano Semprimožnik in starše

V tem tednu
Sodelovanje pri bogoslužju: Še vedno je treba upoštevati navodila za preprečevanje širjenja covid–19— razkuževanje rok, maske ali razdalja/razen za člane gospodinjstva ali razreda. Potrebno je imeti potrdilo PCT, tudi otroke, ki so dopolnili 12 let starosti.

Sestanek za starše birmancev bo v petek ob 15.45 uri. Kateri pa takrat še ne bi mogli priti, pa pridite ob 17.40 uri (po večerni maši). Pridite, prosim, zagotovo!

Dežurni ministranti: Matevž in Jakob Lončar
Bralci v nedeljo: I. Matjaž Rožič, Elza Vasle; II. Jan Juhart, Nika Šlander
Urejanje in krašenje župnijske cerkve: Grajska vas