Oznanila – 1. adventna nedelja

Objavljeno 28. novembra, 2021 , boris

BESEDA ŽIVEGA BOGA

Tisti čas je Jezus rekel svojim učencem: »Znamenja bodo na soncu, luni in zvezdah. Na zemlji bo stiska med narodi v zmedi zaradi bučanja morja in valov. Ljudje bodo ginili od strahu in pričakovanja tega, kar bo prišlo nad ves svet, kajti nebeške sile se bodo majale. In tedaj bodo videli Sina človekovega priti na oblaku z močjo in veliko slavo. Ko se bo to začelo dogajati, se vzravnajte in dvignite glave, kajti vaše odrešenje se približuje.« (Lk 21,25–28)

BESEDA O BESEDI

PRIHAJA, DA BI UNIČIL TEMO V NAS IN SVETU Lk 21,25–28.34–36

»Dopolnjen je obljube čas, rešenje že se bliža: usmili Bog se grešnih nas, z višav se k nam poniža.« V tej znani slovenski cerkveni pesmi je podana vsebina bogoslužnega časa, ki ga pričenjamo z današnjo nedeljo. To je advent, ki traja približno štiri tedne, v katerih podoživljamo hrepenenje človeštva po obljubljenem Odrešeniku. Obljubo je izrekel Bog padlemu človeku v raju po njegovem prvem grehu, zaradi katerega je bilo ranjeno vse človeštvo. V poznejših časih jo je ponavljal očakom in prerokom izvoljenega ljudstva, s katerim je sklenil zavezo: če se boste držali mojih zapovedi, vas bom vedno varoval in vodil, če pa se jim boste izneverili, boste prepuščeni sami sebi in zadele vas bodo hude preizkušnje. Judje so, kot beremo v Svetem pismu, obljubili Bogu zvestobo v vsem, toda na svoje obljube so radi pozabljali. Niso računali, da Bog ni tak kot oni: on se svoje obljube zvesto drži in jo tudi natančno izpolni. Ko so se od Boga oddaljili, so spoznali, da je njihov Gospod mislil čisto resno, ko je dejal, da jih bodo zadele hude preizkušnje. Takrat so si premislili in klicali k Bogu, naj jih vendar reši. Bog se jih je vedno znova usmilil, obenem pa jih je tudi učil, da naj se trudijo za večjo zvestobo dani besedi …
Zgodba izvoljenega ljudstva stare zaveze je zgodba sodobnega človeštva, slovenskega naroda, nas – kristjanov, vsakogar med nami. Tudi mi smo sklenili zavezo prijateljstva, sinovstva z Bogom, pa to zavezo iz dneva v dan kršimo. Pridejo ure, ko se zamislimo in spoznamo, da smo za hudo, ki nas zadeva, v veliki meri krivi sami. Hoteli bi ustvarjati svet brez Boga. A tak svet se obrne proti človeku, kajti iz njega je izgnana ljubezen, ki prihaja samo od Boga. Vladati se pustimo gospodarju teme – hudobnemu duh, ki je začetnik laži in sovraštva. To dejstvo nam pojasni dogajanje v sodobnem svetu.
Jezus prihaja, da bi uničil kraljestvo laži, teme in sovraštva. To mora storiti najprej v nas samih – osvoboditi mora naša srca, saj iz njih prihaja dobro ali hudo. V letošnjem adventu zato pripravimo pot Gospodu v svojih srcih. (po: S. Čuk, Misli srca)

1. ADVENTNA NEDELJA – ned. Karitas, bodočih birmancev

ZAHVALNA NEDELJA v imenu cerkve sv. Mateja v Šmatevžu — pri 2. sv. maši v zapojemo v župnijski cerkvi na Gomilskem zahvalno pesem.

Dragi naši kandidati za sv. birmo
Sv. birma bo za vas vaše osebne, življenjske binkošti. V krščanskem občestvu vam bo priznana osnovna stopnja odraslosti, zrelosti, čeprav vam do polnoletnosti 18-ih let še nekaj manjka. To bo prav gotovo veliko priznanje, ki pa prinaša tudi odgovornost poslanstva. Zato pa se je potrebno pripravljati, usposabljati, rasti v človečnosti in vernosti.
Molimo za vas in se veselimo se z vami .

Dušni pastir, ki je bil po napadu 11. septembra 2001 zadolžen za svojce žrtev in gasilcev, je v pridigi vprašal: »Veste, kako lahko nasmejete Boga? Povejte mu samo, kaj vse imate v načrtu za naslednji dan!« Igra vprašanj in odgovorov, smehljaj zastane. Nič ni bolj gotovega kot dejstvo, da jutrišnji dan ni v naših rokah. Tanka meja nas loči od katastrofe, že jutrišnji dan lahko prinese nesrečo in propad. Lahko pa nas čakata odločilen preobrat na bolje in življenjska sreča.
Stara zaveza pozna predstavo o »jom jagadolu«, velikem dnevu Boga. Dan sodbe, s katerim se konča rutina in nastopi novo obdobje. Ni treba, da gre za kak negativen dogodek. Gre za dan, ki se razlikuje od drugih. V tem pogledu je lahko vsak sončni vzhod tudi jutro velikega dneva Boga. Dneva, ki prinese odločilno spremembo.
Kaj ste že rekli, da imate v načrtu za jutri? (po: T. Meurer v »Kristjan sodobnega časa«)

Leto je naokoli. Spet smo v novem cerkvenem letu. Začenjamo ga s poudarkom na čutu do sočloveka. Karitas je tista pristna ljubezen, ki lahko prinese toplino v še tako ohlajeno srce. Da bomo zmogli toplino in da bo ta čas priprave in pričakovanja Odrešenika bolj poln, nas adventni venec s prvo svečko vabi k umiritvi življenjskega tempa. Zazrimo se v goreč plamen … Naj bo znamenje, da želimo pripraviti svoja srca za Gospoda, ki prihaja.
Ljubi svojega bližnjega!
Delaj mu dobro, pa bo bogat adventni čas!

Naslovljeno na vas

Advent ni čas pričakovanj, temveč pričakovanja. Pridi, kadarkoli, kakorkoli. Tu sem – zate! Advent je povabilo, naj se ločimo in poslovimo od ‚pričakovanj‘, starih podob in predstav ter se priučimo ‚pričakovanja‘! Bog bo prišel – to je obljuba.
Bodite čuječi, odprite oči za znamenja in se pripravite na Boga. Prižgite svečko, in ne takoj celotnega drevesca! Dajte Bogu priložnost! In s tem tudi priložnost sebi … (po: A. Schwarz, Divji božič)

Adventni venčki – dobili jih boste lahko v nedeljo, 28.11. po sv. mašah.

Otroci za otroke – ADVENTNI KOLEDAR 2022
Otroci so tudi letos povabljeni k adventni akciji Otroci za otroke. Dobili so Adventni koledar 2022 z zanimivimi zgodbami iz življenja misijonarja patra Miha Drevenška, kjer jih na sredini čaka karton z navodili za sestavo škatlice, v katere naj bi ves advent zbirali darove za lačne otroke v misijonih. Ob božiču pa jih prinesite k župnijskim jaslicam v cerkvi. Vabim otroke, da se kdaj odpoveste kakšnemu obilju in ta denar date v škatlo zato, da bo kakšen drug otrok imel kos kruha imel. Hvala staršem, ki boste otroke spodbujali k temu dobrodelnemu dejanju.

God sv. Nikolaja ali Miklavža, škofa, praznujemo 6. decembra.
Bil je zgled v dobrodelnosti, saj je premoženje, ki sta mu ga zapustila starša, razdelil revežem. Na predvečer svojega godu obiskuje sv. Miklavž pridne otroke in jim prinaša darila. Tudi v naši župniji je sv. Miklavž vsako leto obdaril otroke, letos pa je že drugo leto, ko to zaradi ukrepov ne bo mogel storiti, bo pa pustil pred cerkvijo po obeh svetih mašah skromna darilca za vse otroke, ki bodo v nedeljo prišli k sv. maši.
Njegov god je spodbuda vsem nam, da tudi sami razveseljujemo druge s svojo dobroto.

Posvetitev novih zvonov, predvidena za Štefanovo, bo prej — v nedeljo, 12. decembra. Slovesnost bo vodil g. škof dr. Maksimilijan Matjaž.
Pozor! V času pripravljalnih del bo zvonjenje okrnjeno. Potrpimo!

MAŠNI NAMENI

NED – 28.11.
1. ADVENTNA NED.
Nedelja Karitas
Katerina Laboure, red.
7.00 češčenje
7.30 za vse župljane—žive in rajne
10.00 za +Stanislavo Gajšek in Matildo Ilg /rojeno Brinovec
Predstavitev birmancev

PON – 29.11.
Filomen, mučenec
17.00 za +Olgo Viršček

TOR – 30.11.
Andrej, apostol
17.00 za +Andreja Urankarja (god)

SRE – 1.12.
Eligij, škof
17.00 za +Sandro Kolar (r.d.)

ČET – 2.12. prvi četrtek
Natalija, mučenka
16.00 za +Ferdinanda Plaskana (v Šentrupertu)
Molitev za duhovne poklice

PET – 3.12. prvi petek
Frančišek Ksaver, red.
17.00 za +Brankota Košenina
Litanije Jezusovega srca

SOB – 4.12. prva sobota
Barbara, mučenka
17.00 za +Franca Turka
Litanije Matere Božje

NED – 5.12.
2. ADVENTNA NED.
Saba (Savo), opat
7.00 češčenje
7.30 za vse župljane—žive in rajne
10.00 za +Franca Šrama, Valerijo in sorod.

V tem tednu: prvi adventni teden s prvim četrtkom v mesecu, prvim petkom in prvo soboto. Vabljeni tudi k zakramentom.
Sodelovanje pri bogoslužju: Še vedno je treba upoštevati navodila za preprečevanje širjenja covid –19.—razkuževanje rok, maske ali razdalja/razen za člane gospodinjstva ali razreda. Potrebno je imeti potrdilo PCT, tudi otroke, ki so dopolnili 12 let starosti.

Dežurni ministranti: Matevž Glušič, Matevž Lapuh
Bralci: v nedeljo: I. Anka Trogar, Sandi Završnik; II. Karmen Posedel Golob, Ana Šram
Urejanje in krašenje župnijske cerkve: Trnava

Oznanila – 34. nedelja med letom

Objavljeno 21. novembra, 2021 , boris

Oznanila v PDF obliki za tiskanje

BESEDA ŽIVEGA BOGA

Tisti čas je Pilat rekel Jezusu: »Si ti judovski kralj?« Jezus mu je odgovóril: »Praviš to sam od sebe ali so ti drugi povedali o meni?« Pilat je odvrnil: »Sem mar Jud? Tvoj narod in véliki duhovniki so te izročili meni. Kaj si storil?« Jezus je odgovóril: »Moje kraljestvo ni od tega sveta. Ko bi bilo moje kraljestvo od tega sveta, bi se moji služabniki bojevali, da ne bi bil izročen Judom, toda moje kraljestvo ni od tod.« (Jn 18,33–36)

BESEDA O BESEDI

KRALJ, KI DELI OBLAST Z NAMI Jn 18,33–37

Kristus ima do nas podobno razmerje, kot vlada med dvema človekoma, ki sta pripravljena svoji življenji za vedno povezati v zakonski skupnosti. »Kar je moje, je tvoje,« pravi on in ona mu enako odgovarja. Pa tudi najbolj idealna zakonska skupnost ne dosega tolikšne edinosti, kot je tista, ki zavlada med Kristusom in nami, če se mu povsem odpremo. »Po posvečujoči milosti smo čistokrvni kraljevski rod,« piše p. Albin Škrinjar. »Kristus Kralj že sedaj v nas kraljuje, v nas zmaguje, nas visoka dviga in nas dela silno bogate. »Jezus s svojim naukom in s svojim življenjem vse postavlja na glavo: kar je v človeških očeh veliko, je v Božjih neznatno, kar bi po človeških merilih zmagovalo, dejansko izgublja. Pred sodnikom Pilatom stoji Jezus kot nemočen obtoženec, ki ga čaka sramotna smrt na križu, dejansko pa gre naproti dokončni zmagi – zmagi resnice, Božje resnice o svetu in o človeku. »Res je, kralj sem,« reče Pilatu, »ker sem zato prišel na svet, da pričujem za resnico.« Pilat v svoji duhovni slepoti sprašuje: »Kaj je resnica?« Jezus mu ne odgovarja z besedami, temveč bo vsem odgovoril z najvišjim dejanjem ljubezni – darovanjem svojega življenja. Veliki teolog Hans Urs von Balthasar pravi: »Resnica je Očetova ljubezen do sveta, ki jo Sin predstavlja v svojem življenju, smrti in vstajenju. Križ je dokaz za resnico, da Oče tako zelo ljubi svoje stvarstvo, da je vse to dopustil.« – Svoje pričevanje pred Pilatom je Jezus sklenil z besedami: »Kdor je iz resnice, posluša moj glas.« Kaj pomeni biti iz resnice? P. Albin Škrinjar v svoji knjigi Poznaš Kristusa? odgovarja: »To pomeni biti tako razpoložen, da se resnice oklenem … Verska resnica in vsaka resnica, ki nas uči, kako je treba živeti, zahteva od človeka žrtev. Mnogi se boje žrtev, zato beže od resnice. Pred resnico, ki jim ni ljuba, ljudje radi zaprejo oči. Ljudje tega sveta večkrat zamižijo pred sleherno resnico.« – Če hočemo »sovladati« s Kristusom, mora biti naše srce odprto njegovi resnici in njegovi luči. (po: S. Čuk, Misli srca)

KRISTUS KRALJ VESOLJSTVA—ned. bodočih prvoobhajancev

ZAHVALNA NEDELJA v imenu cerkve sv. Krištofa v Grajski vasi — pri 2. sv. maši v zapojemo v župnijski cerkvi na Gomilskem zahvalno pesem.
Prihodnjo nedeljo še v imenu cerkve sv. Mateja v Šmatevžu.

Dragi naši kandidati za prvo sv. obhajilo 2022
So veliko upanje in veselje našega občestva. Naj bo tudi čas priprave na prvo sv. spoved in prvo sv. obhajilo dragocen del vašega otroštva. Vse občestvo pa ima do vas veliko odgovornost. Vsi smo vas dolžni v pripravi podpirati z molitvijo in lepim zgledom! Vi si boste prizadevali, da bi se bolj zbližali z Jezusom, pa tudi vaši najbližji in vse naše občestvo.

Z današnjim praznikom končujemo cerkveno leto
Cerkveno leto v Katoliški cerkvi se sklene z današnjim praznikom Kristusa, Kralja vesoljstva. Cerkev je Kristusa za Kralja vesoljstva priznavala že v najzgodnejših veroizpovedih in s tem poudarjala, da ima Kristus kot Božji sin in Odrešenik sveta, zlasti po svojem vnebohodu, najvišjo čast in oblast nad človeštvom in zgodovino.
Praznik Kristusa Kralja je leta 1925 uvedel papež Pij XI. (1922–1939). Uvedbi praznika se pogosto pripisuje tudi povsem določen zgodovinski pomen: Cerkev je hotela v obdobju totalitarizmov utrditi Kristusov kraljevski status in tako relativizirati prizadevanja režimov, ki so si lastili absolutno oblast nad človekom in stvarstvom. A papež Pavel VI. je še posebej poudaril eshatološki pomen te nedelje in jo razglasil za slovesni praznik. Poudarjena sta bila pomen in vloga Jezusa Kristusa kot osrednje osebnosti v cerkvenem letu, ki je tesno povezano z bogoslužnim koledarjem Cerkve.
Božje kraljevanje pomeni dokončno izpolnitev človekovega hrepenenja po Bogu in želje, da bi mogel biti združen in povezan z Bogom. To kraljevanje je presežen Božji dar. Ob dovršitvi sveta se bo Kristusovo gospostvo z njegovim drugim prihodom razodelo v dokončnem odrešenju ljudi in v preoblikovanju ustvarjenega sveta. Drugi Kristusov prihod za kristjane ni razlog za strah in tesnobo, ampak predvsem povod za upanje, veselje in hrepenenje. Dnevi Kristusovega življenja nas spomnijo na Kristusovo darovanje za ljudi in njegovo poslanstvo na zemlji, praznik Kristusa Kralja pa na zgodovino odrešenja in (ne)vidno Božje delovanje v času. (po: radio.ognjisce.si)

Naslovljeno na vas

Nedelje v novembru, zlasti druga sv. maša na te nedelje, bodo imele poseben namen: prva nedelja, 7. 11. je bila posvečena starejšim župljanom, druga nedelja, 14.11. je bila namenjena zakonskim jubilantom.
Tretja nedelja, 21.11. je predstavitev kandidatov za prvo sv. obhajilo 2022.
Četrto nedeljo, 28.11. bo prestavitev kandidatov za sv. birmo 2022.

Posvetitev novih zvonov, predvidena za Štefanovo, bo prej — v nedeljo, 12. decembra. Slovesnost bo vodil g. škof dr. Maksimilijan Matjaž.

Adventni venčki – dobili jih boste lahko v nedeljo po obeh sv. mašah. Vabljeni tudi, da priskočite na pomoč pri spletanju venčkov, ki bo potekalo po domovih. Darovi za venčke bodo namenjeni za potrebe Karitas. Hvala vsem.

Otroci za otroke – ADVENTNI KOLEDAR 2022
Otroci bodo pri verouku tudi letos povabljeni k adventni akciji Otroci za otroke. Dobili bodo Adventni koledar 2022 z zanimivimi zgodbami iz življenja misijonarja patra Miha Drevenška, kjer jih na sredini čaka karton z navodili za sestavo škatlice. V katere naj bi ves advent zbirali darove za lačne otroke v misijonih. Ob božiču pa jih prinesite k župnijskim jaslicam v cerkvi. Vabim otroke, da se kdaj odpoveste kakšnemu obilju in ta denar date v škatlo zato, da bo kakšen drug otrok imel kos kruha. Hvala staršem, ki boste otroke spodbujali k temu dobrodelnemu dejanju.

MAŠNI NAMENI

NED – 21.11.
Kristus Kralj vesoljstva
Darovanje D. Marije
7.00 češčenje
7.30 za vse župljane—žive in rajne
10.00 za +Ivana Rajovca in Grabnerjeve
Predstavitev prvoobhajancev

PON – 22.11.
Cecilija, dev., mučenka , zavetnica cerkv. glasbe
17.00 za +Ano (Marijo) Semprimožnik-obl. in starše
Teden Karitas

TOR – 23.11.
Klemen I., papež, muč.
7.30 po namenu darovalca

SRE – 24.11.
Andrej in drugi vietnamski mučenci
17.00 za +starše Rojnik in Ivana ter Radota in Anico Drev

ČET – 25.11.
Katarina Aleksandrijska, devica, mučenka
16.00 za +Roka Tušek in Poldiko Novak (v Šentrupertu)

PET – 26.11.
Valerijan Oglejski, škof
17.00 za +Franca Obreza –oblet.

SOB – 27.11.
Vergil in Modest, škofa
17.00 za +Kristino Pinter

NED – 28.11.
1. ADVENTNA NED.
Nedelja Karitas
Katerina Laboure, red.
7.00 češčenje
7.30 za vse župljane—žive in rajne
10.00 za +Stanislavo Gajšek in Matildo Ilg /rojeno Brinovec
Predstavitev birmancev

V tem tednu: bo teden Karitas. Prihodnjo nedeljo bo pri obeh sv. mašah darovanje za Karitas. Zbiranje ozimnice za Karitas bo ta ponedeljek, 22.11. od 10.00 do 11.00 in od 16.00 do 17.00 ure. Če v navedenem času ne morete dostaviti in bi kdaj ob drugem času, pokličite prej župnijski tel.
Sodelovanje pri bogoslužju: Še vedno je treba upoštevati navodila za preprečevanje širjenja covid –19.—razkuževanje rok, maske ali razdalja/razen za člane gospodinjstva ali razreda. Potrebno je imeti potrdilo PCT.
Dežurni ministranti: Matevž in Jakob Lončar
Bralci: v nedeljo: I. Tilen Hadolin, Elza Vasle II. devetošolca
Urejanje in krašenje župnijske cerkve: Šmatevž

Oznanila – 33. nedelja med letom

Objavljeno 14. novembra, 2021 , boris

Oznanila v PDF obliki za tiskanje

BESEDA ŽIVEGA BOGA

Od smokvinega drevesa pa se naučite priliko: »Kadar postane njegova veja že mužévna in poganja liste, veste, da je poletje blizu. Tako tudi vi: Ko boste videli, da se to dogaja, védite, da je blizu, pred vrati. Resnično, povem vam: Ta rod nikakor ne bo prešel, dokler se vse to ne zgodi. Nebo in zemlja bosta prešla, moje besede pa nikakor ne bodo prešle. Za tisti dan ali uro pa ne ve nihče, ne angeli v nebesih, ne Sin, ampak samo Oče.« (Mr 13,28–32)

BESEDA O BESEDI

ZADNJA URA Mr 13,24–32

Ena bo zadnja! Ura mojega, tvojega, slehernega življenja. K temu razmišljanju nas želi spodbuditi Božja beseda teh zadnjih nedelj cerkvenega leta, ko govori o koncu sveta in o sodbi. Stari Rimljani so imeli modro navodilo: »Kar delaš, delaj modro in misli na konec!« Za vse bomo nekoč dajali odgovor, nas prepričuje Jezus, vendar mi živimo preveč površno in si tega ne jemljemo k srcu. Da bo ta odgovor za nas lažji, se skušajmo vsak večer, ob koncu dneva, postaviti na zatožno klop. Tožnik bo naša vest, Božji glas v nas, mi pa bomo pred njo zagovarjali svoja dejanja. V mislih imam izpraševanje vesti, ki naj bi bilo zadnje opravilo krščanskega človeka, preden leže k počitku. Vsak dan je lep košček našega življenja. Ne vemo, kdaj nastopi za nas zadnji dan. Gospod pride kot tat, opozarja Jezus. Ne veste ne dneva ne ure. Bodite pripravljeni!
Božja beseda iz Stare zaveze nas poučuje: »Misli na poslednje reči in vekomaj ne boš grešil!« Smo sredi meseca novembra, ki je posvečen misli na naše drage pokojne. V začetku meseca smo okrasili njihove grobove s cvetjem in na njih prižgali sveče; kot kristjani smo tudi kaj zmolili, saj molitev koristi več kot rože, sveče in lepi nagrobniki. Romati na grobove je koristno za nas same, saj nam ti zadnji domovi dajo vedeti, da naša pot neizogibno pelje proti grobu, ki pa je le vmesna postaja – čakalnica za vstajenje. – V življenju se velikokrat obnašamo zelo nespametno in včasih kar smešno. Toliko nam je do tega, da bi nekaj veljali pred ljudmi: delamo se dobre, poštene, čeprav nam naša vest govori drugače. Vzemimo si vsak dan nekaj trenutkov v zbranosti in prisluhnimo temu glasu v sebi. Vprašajmo se, kaj bi hotel iz mene narediti Bog s svojo milostjo in kaj smo iz sebe naredili mi. Moja vest je moje notranje oko. »Če tvoje oko temno, kolika bo tema!« pravi Jezus. In vemo, koliko teme je v ljudeh, ker slepijo sami sebe in nočejo poslušati Božjega glasu v sebi.
Vsekakor se je vredno ravnati tudi po reku: »Vsak je svoje večne sreče ali nesreče kovač!« (po: S. Čuk, Misli srca)

33. NEDELJA MED LETOM – ned. zakonskih jubilejev

ZAHVALNA NEDELJA v imenu cerkve sv. Ruperta v Šentrupertu — pri 2. sv. maši v zapojemo v župnijski cerkvi na Gomilskem zahvalno pesem.
Prihodnjo nedeljo v imenu cerkve sv. Krištofa, nedeljo kasneje sv. Mateja.

Dragi zakonski jubilanti lanski in letošnji!
Lani smo slovesnost odložili zaradi zdravstvenih razmer. Letos pa smo menili, da ne smemo več odlašati, da se ne bo uresničilo reklo: »V tretje gre rado.« Praznovanje je, žal, zaradi posebnih okoliščin skrčeno na bistveno dogajanje v cerkvi, dočim vsem lepim spremljevalnim prvinam se moramo odreči. Pa naj doživetje kljub vsemu lepo in veselo!
Vse naše občestvo vam čestita in vošči obilo ljubezni, sreče in blagoslova na nadalnji skupni poti.

SVETI ZAKON PREVEČKAT OSTAJA ZAKOPAN ZAKLAD
Niso redki primeri, ko si eden v dvojici skupnega življenja (običajno ženska) zelo želi poroke in bi bil(a) zares srečen(a) šele v zakonsko urejenem in z zakramentom sv. zakona posvečenem zakonu, a drugi noče. A v takem primeru je vprašanje, kolikšna je ljubezen dotičnega, če ne želi ustreči povsem upravičeni želji življenjske(-ga) sopotnice(-ka). V svetopisemski hvalnici ljubezni beremo, da »ljubezen ne išče svojega«, ampak to, kar je v srečo ljubljeni osebi. In če sta eno, je sreča ljubljene, ljubljenega, tudi njegova sreča. – Pogosto je ovira tudi razmišljanje: poroka ni poceni, veliko stane. Če smo točni: poroka ni draga – vsaj za cerkveno to velja. Pa mislim, da nas je večina duhovnikov pripravljena opraviti poročni obred brez vsakih stroškov, če bi bili ti razlog za opustitev poroke. Je pa druga stvar razkošna ohcet. Brez te je poroka prav tako veljavna, ali še bolj, če imamo v mislih kakšno bahavo pretiravanje. Lahko pa sorodnike in prijatelje povabita, če bodo takrat razmere bolj ugodne, ko boste praznovala kak pomenljiv poročni jubilej. – So nekateri, ki pravijo, da jim ni za razkazovanja pred drugimi. Tudi za takšne je rešitev: po opravljeni pripravi in urejeni dokumentaciji gre lahko par z odpustnico, ki jo izda župnik, ki je na poroko pripravljal, k poroki drugam; npr. na Brezje. Če je volja, se najde rešitev za zmago nad vsemi takimi ovirami! Zato – če se imata zares rada – ne oklevajta narediti ta pomenljivi korak. Jezus želi biti z vama kot z novoporočencema v Kani.

Naslovljeno na vas

Poslovili smo se
V preteklem mesecu oktobru se je življenjska pot iztekla dvema župljanoma. Od pokojnega Janeza Potočnika iz Trnave 21 a, nazadnje bivajočega v Domu starejših, je bilo slovo v četrtek, 7.10. v šentrupertski cerkvi in na pokopališču. Od pokojnega Janeza Hočevarja pa v sredo, 20.10 pri križu pred cerkvijo na Gomilskem in nato na pokopališču. Naj počivata v miru.

Nedelje v novembru, zlasti druga sv. maša na te nedelje, bodo imele poseben namen: prva nedelja, 7. 11. je bila posvečena starejšim župljanom.
Druga nedelja, 14.11. je namenjena zakonskim jubilantom. Zaradi teh zdravstvenih razmer bo žal praznovanje nekoliko okrnjeno, pa vendar na znotraj lahko globoko in osrečujoče doživeto, zato se vsi, ki letos praznujete obletnico poroke, ki ima na koncu »0« ali »5« po možnosti praznovanja udeležite. Lani je zaradi okoliščin ta slovesnost odpadla, zato bomo tokrat mislili tudi na lanskoletne slavljence — pa bo lepo, če bodo tudi kaj zraven.
Tretjo nedeljo, 21.11. bo predstavitev kandidatov za prvo sv. obhajilo.
Četrto nedeljo, 28.11. bo prestavitev kandidatov za sv. birmo.
Posvetitev novih zvonov, predvidena za Štefanovo, bo prej — v nedeljo, 12. decembra. Slovesnost bo vodil g. škof dr. Maksimilijan Matjaž.

MAŠNI NAMENI

NED – 14.11.
33. nedelja med letom
Nikolaj Tavelič, mučen.
7.00 češčenje
7.30 za vse župljane—žive in rajne
10.00 za +Ivanko Pevec
Praznovanje zakonskih jubilejev

PON – 15.11.
Leopold, knez
17.00 za +Janeza Hočevarja –30. dan

TOR – 16.11.
Jedrt, devica
17.00 za +Antona Jelena –oblet.

SRE – 17.11.
Elizabeta Ogrska, redovnica
17.00 za +Karla in Marijo Tekavc in vse njune

ČET – 18.11.
Posvetitev bazilik sv. Petra in Pavla
16.00 za +Ivana in Poldiko Novak (v Šentrupertu)

PET – 19.11.
Abdija, prerok
17.00 za +Franca Obreza –oblet.

SOB – 20.11.
Edmund, kralj
17.00 za +Kristino Pinter -oblet.

NED – 21.11.
Nedelja Kristusa Kralja
Darovanje D. Marije
7.00 češčenje
7.30 za vse župljane—žive in rajne
10.00 za +Ivana Rajovca in Grabnerjeve
Predstavitev prvoobhajancev

V tem tednu: bo od 14. do 21. novembra teden zaporov: molimo za vse, ki se jih ta temna stvarnost kakorkoli dotika: jetnikov, vseh njihovih, uslužbencev, …
Seja ŽPS bo v sredo ob 19.00 uri v Domu srečanj /posvetitev zvonov, advent, … Vsi člani, ki le zmorete, zagotovo pridite. Lepo vabljeni!
Namenska nabirka za našo škofijo bo prihodnjo nedeljo pri obeh mašah. Hvala.
Sodelovanje pri bogoslužju: Še vedno je treba upoštevati navodila za preprečevanje širjenja covid –19.—razkuževanje rok, maske ali razdalja/razen za člane gospodinjstva ali razreda. Potrebno je imeti potrdilo PCT.
Dežurni ministranti: Ana in Jaka Srebočan
Bralci: v nedeljo: I. Matjaž Rožič, Anka Trogar II. Starša prvoobhajancev
Urejanje in krašenje župnijske cerkve: Grajska vas

Oznanila – 32. nedelja med letom

Objavljeno 7. novembra, 2021 , boris

Oznanila v PDF obliki za tiskanje

BESEDA ŽIVEGA BOGA

Sedél je nasproti zakladnici in gledal, kako množica meče denar vanjo. Mnogo bogatih je veliko vrglo. Prišla je tudi neka uboga vdova in je vrgla dva nôvčiča, to je en kvadrant. Tedaj je poklical k sebi svoje učence in jim rekel: »Resnično, povem vam: Ta uboga vdova je vrgla več kot vsi, ki so metali v zakladnico. Vsi so namreč vrgli od svojega preobilja, ta pa je dala od svojega uboštva vse, kar je imela, vse, kar potrebuje za življenje.« (Mr 12,41–44)

BESEDA O BESEDI

KDO JE ZARES BOGAT? Mr 12,38–44

Slovenski pregovor pravi: »Prej dobiš od mrtveca besedo kakor od bogatina dar.« Apostol Jakob v svojem pismu svari bogate ljudi, da jim bo bogastvo v veliko breme na dan sodbe, če ga ne bodo prav uporabljali, še bolj pa, če so ga nabrali po krivični poti. V Apostolskih delih beremo, da so imeli v prvi krščanski skupnosti verniki vse skupno: bogati so prodajali svoje premoženje, denar pa prinašali apostolom, ki so od tega delili vsem, kolikor je kdo potreboval. Reveža ni bilo med njimi. In prav zaradi te dejavni ljubezni so jih pogani občudovali. Bolj ko se je Cerkev na zunaj širila in je raslo število njenih članov, težje je bilo uresničevati ta vzor skupnosti. Vedno pa je za Jezusove učence veljala zapoved dejavne ljubezni do bližnjega, brez katere je vse krščanstvo zgolj mrtva črka. Dandanes govorimo o treh bistvenih dejavnostih Cerkve: oznanjevanju verskih resnic in načel, posvečevanju po zakramentih, ki jih je postavil Jezus, sad obojega pa je dejavna ljubezen, ki ji s tujo besedo pravimo karitas.
Iz vsakdanjega življenja dobro vemo, da za uresničevanje dobrodelnosti ni najpomembneje, da smo premožni, ampak da imamo čuteče srce. »Kdor ima ljubezen v svojem srcu, ima vedno nekaj, kar lahko da,« je dejal sv. Avguštin. Zgled take dobrote nam s prstom kaže Jezus v današnjem evangeliju. Ko je bil s svojimi učenci v jeruzalemskem templju, jih je opozoril na dar uboge vdove, revne žene, ki je v tempeljsko zakladnico vrgla »samo« dva novčiča. »Resnično vam povem,« je dejal Jezus, »ta uboga vdova je vrgla več ko kot vsi, ki so metali v zakladnico. Vsi so namreč vrgli od svojega preobilja; ta pa je od svojega uboštva dala vse, kar je imela, vse, kar potrebuje za svoje preživetje.« – Naj nam bo vzpodbuda pri našem odnosu do denarja slovenska duhovna pesem z naslovom Dva novčiča, ki jo je zložil duhovnik Franc Juvan, v drugem delu pravi: »Zdaj pa se zamislimo, / koliko mi dajemo / za sestradane ljudi, / ki nimajo niti dveh novčičev. / Dostikrat zapravljamo, / a pri tem pozabljamo / na nesrečne množice, / ki čakajo naša dva novčiča.« (po: S. Čuk, Misli srca)

32. NEDELJA MED LETOM – zahvalna – ned starejših

ZAHVALNA NEDELJA
Pridelki narave niso samoumevni. Lahko bi bila polja brez semen, hranil in dežja. Lahko bi bila tla peščena in nerodovitna.
Pa če ne bi rasle rože, drevesa, gozdovi? Kako bi bilo, če pridelki zemlje ne bi imeli užitnih plodov? Če ne bi bilo divjadi, ptic, živali in rib? Kako bi se prehranjevali? Kaj bi jedli, da bi ostali pri življenju? S čim bi si potešili lakoto? Lakoto po hrani sveta.
Ko je Bog ustvaril človeka, je moral ustvariti naravo, ki ga živi.
Vanjo polaga Stvarnik svojega duha in jo obnavlja, da daje svoj sad. Vsako leto zemlja znova rojeva in hrani množice. Bog navrže več, kakor more človek zaužiti. Več, kakor bi mogla zaužiti vsa usta sveta. A ljudje umirajo od lakote, ker so na svetu mogočneži, ki si prilaščajo darove narave na račun drugih. Pomagajmo po svojih močeh, da je ne bi trpeli ljudje našega veka. Zahvaljujmo se Bogu, da ne trpimo lakote. (po: P. Millonig)

Zahvala vsem dobrotnikom župnije
Hvala vsem, ki radi pripadate našemu občestvu, ki župniji toliko prispevate v duhovnih in snovnih darovih, ki zavzeto in požrtvovalno sodelujete pri njenem delovanju, še zlasti ožjim župnijskim sodelavcem pri bogoslužju, pri načrtovanju in izvajanju pastoralnega in oznanjevalnega poslanstva, skrbi za cerkvene stavbe in gospodarske zadeve, za urejanje in krašenje bogoslužnih prostorov, za organizirano dobrodelnost, … Hvala za vso dobroto, ki jo je deležno župnišče, oziroma župnik, še zlasti z oskrbovanjem s hrano in čiščenjem prostorov. Bog obilno vsem povrni!

Nedelja naših starejših župljanov
Danes, na zahvalno nedeljo, je v naši župniji tudi dan starejšim župljanov. Tradicionalno srečanje starejših župljanov na zadnjo septembrsko nedeljo je bilo odloženo v upanju, da se bodo zdravstvene razmere izboljšale, a je ravno nasprotno. A bogoslužje je danes namenjeno vam, pa četudi vas bo večina mogla biti z nami le v duhu. Bodimo povezani v Kristusovi ljubezni! Je pa ta zahvalna nedelja v jeseni zelo primerna za vaš praznik. V jeseni vašega življenja se zahvaljujemo za sadove vašega življenja, ki jih je deležna tudi župnija. Blagoslovljeno in srečno jesen življenja vam Bog daj!

Naslovljeno na vas

Nedelje v novembru, zlasti druga sv. maša na te nedelje, bodo imele poseben namen: prva nedelja, 7. 11. bo posvečena starejšim župljanom. Zaradi zdravstvenih razmer ne bo običajnega srečanja, ampak samo sv. maša v župnijski cerkvi. Gotovo pa bo navzočih vsaj nekaj zastopnikov starejših.
Druga nedelja, 14.11. bo namenjena zakonskim jubilantom. Zaradi teh zdravstvenih razmer bo žal praznovanje nekoliko okrnjeno, pa vendar na znotraj lahko globoko in osrečujoče doživeto, zato se vsi, ki letos praznujete obletnico poroke, ki ima na koncu »0« ali »5« po možnosti praznovanja udeležite. Lani je zaradi okoliščin ta slovesnost odpadla, zato bomo tokrat mislili tudi na lanskoletne slavljence—pa bo lepo, če bodo tudi kaj zraven.
Tretjo nedeljo, 21.11. bo predstavitev kandidatov za prvo sv. obhajilo
Četrto nedeljo, 28.11. bo prestavitev kandidatov za sv. birmo
Posvetitev novih zvonov, predvidena za Štefanovo, bo prej — v nedeljo, 12. decembra. Slovesnost bo vodil g. škof dr. Maksimilijan Matjaž.

MAŠNI NAMENI

NED – 7.11.
32. nedelja med letom
Zahvalna nedelja
Ernest, opat
7.00 češčenje
7.30 za vse župljane—žive in rajne
10.00 za starejše župljane—za srečno in blagoslovljeno jesen življenja

PON – 8.11.
Bogomir, škof
17.00 za +Ivano Lončar (20.) oblet. in vse Hacetove

TOR – 9.11.
Posvetitev lateranske bazilike
17.00 za zdravje (R.)

SRE – 10.11.
Leon Veliki, papež, cerkveni učitelj
17.00 za +Ivanko Vadlan

ČET – 11.11.
Martin, škof
16.00 za +Terezijo Žnidar (v Šentrupertu)

PET – 12.11.
Jozafat, škof, mučenec
17.00 za +Viktorja (10.) oblet. in Vero Jelen

SOB – 13.11.
Stanislav Kostka, redov.
17.00 za +starše Natek in Zgubič in sorod.

NED – 14.11.
33. nedelja med letom
Nikolaj Tavelič, mučen.
7.00 češčenje
7.30 za vse župljane—žive in rajne
10.00 za +Ivanko Pevec
Praznovanje zakonskih jubilejev

V tem tednu:
Sodelovanje pri bogoslužju: Še vedno je treba upoštevati navodila za preprečevanje širjenja covid –19.—razkuževanje rok, maske ali razdalja/razen za člane gospodinjstva ali razreda. Potrebno je imeti potrdilo PCT.

Dežurni ministranti: Jošt Polak in David Zupančič
Bralci: v nedeljo: I. Sonja Mandelc, Magda Šalamon; II. zakonca jubilanta
Urejanje in krašenje župnijske cerkve: Gomilsko II.

Oznanila – 31. nedelja med letom

Objavljeno 31. oktobra, 2021 , boris

Oznanila v PDF obliki za tiskanje

BESEDA ŽIVEGA BOGA

Tisti čas je eden izmed pismoukov pristopil k Jezusu in ga vprašal: »Katera je prva od vseh zapovedi?« Jezus je odgovóril: »Prva je: Poslušaj, Izrael, Gospod, naš Bog, je edini Gospod. Ljubi Gospoda, svojega Boga, iz vsega srca, iz vse duše, z vsem mišljenjem in z vso močjo. Druga pa je tale: Ljubi svojega bližnjega kakor samega sebe. Večja od teh dveh ni nobena druga zapoved.« (Mr 12,28–31)

BESEDA O BESEDI

MOTOR ŽIVLJENJA Mr 12,28b–34

Na vprašanje, kaj je pri avtomobilu najpomembnejše, bi vsak dorasel človek odgovoril, da je to motor. Če je motor zanič, prav nič ne pomaga še tako lepa karoserija, skrbno očiščena stekla, nove gume, mehki sedeži ali druga vrhunska notranja oprema. Z avtom se ne moremo nikamor peljati. Nekaj podobnega, kot je motor za avtomobil, je za naše človeško in krščansko življenje ljubezen. V današnjem evangeliju smo slišali, kako je nekoč k Jezus prišel pismouk, to je mož, ki je dobro poznal Sveto pismo in je Božjo besedo razlagal tudi drugim. Delal se je, kot da ne pozna Božje postave in je Jezusa vprašal: »Katera je prva od vseh zapovedi?« Jezus mu odgovori z besedami, zapisanimi v 5. Mz in so vsakdanja molitev vernih Judov, podobno kot nam kristjanom očenaš. Te besede so vsi znali na pamet, kot znamo mi Gospodovo molitev. Če pa neko stvar znaš na pamet, se rado zgodi, da jo ponavljaš in ponavljaš, pa ne veš, kaj govoriš. Ne pomisliš na vsebino besed. Jezus je pismouku navedel prvo zapoved: »Ljubi Gospoda, svojega Boga, iz vsega srca,« potem pa še drugo o ljubezni do bližnjega, ki je enakovredna prvi. Pismouk je bil z njegovim odgovorom zelo zadovoljen in ga je pohvalil: »Dobro, učitelj. Resnico si povedal.« Tudi Jezus je bil vesel, ko je videl, da se pismouk zanima, kako bi pravilno služil svojemu Bogu. Rekel mu je: »Nisi daleč od Božjega kraljestva.« Kar pomeni: »Če boš to, kar veš, v življenju izpolnjeval, ti Božje kraljestvo ne uide.« – Jezus je poslušalcem velikokrat govoril, kako je ljubiti Boga in bližnjega najbolj potrebno. Medsebojno ljubezen je postavil celo za razpoznavni znak svojih pravih učencev. Kakor smo različni ljudje: različnih starosti, značajev, različnih poklicev, tako je lahko različna naša ljubezen. A vendarle mora biti v vsakem izmed nas. Ne kot sladkorček, s katerim se sladkamo, temveč kot vsakdanji kruh, s katerim se redno hranimo, da nam ne opešajo moči. (po: S. Čuk, Misli srca)

31. NEDELJA MED LETOM – žegnanjska

Cerkveni predpisi določajo, naj vsaka posvečena cerkev obhaja pravo obletnico posvetitve na sam dan ali na nedeljo prej ali pozneje. Vse tiste cerkve, ki prave obletnice posvetitve ne poznajo, obhajajo obletnico posvetitve (‘žegnanjsko nedeljo’) v nedeljo pred praznikom vseh svetih (1. novembra). Prvi dve stoletji kristjani niso imeli posebnih bogoslužnih prostorov in so se zbirali k bogoslužju v zasebnih hišah. Zgodovinar Evzebij († 340) prvi poroča o posvetitvi cerkve Božjega groba v Jeruzalemu in o obhajanju obletnice te posvetitve. Ko je Cerkev za cesarja Konstantina leta 313 dobila svobodo, je vsako večje krščansko občestvo zgradilo bogoslužne stavbe in sčasoma je postala posvetitev cerkva eno najbolj slovesnih, najdaljših in vsebinsko najbogatejših bogoslužnih dejanj. (Silvester Čuk)

Zahvala Bogu in vam dragi dobrotniki naših cerkva
Spodobi se in pravično je, da se Bogu zahvalimo za štiri bisere—štiri svetišča v naši župniji. Zahvaliti se moramo tudi za naše prednike, ki so v mnogo bolj skromnih razmerah in mnogo težjih okoliščinah gradili in z umetninami okrasili naše cerkve. Njihova gorečnost za lepoto Bogu in njegovi slavi posvečenih zgradb tudi nas spodbuja, da skrbimo za njihovo vzdrževanje in obnavljanje. Posebno pa, da ohranjamo njihovo namembnost: so hiše molitve in domovi Božjega ljudstva. Zato je pomembno, da se v njih zbiramo. Da so kulturno zgodovinski spomeniki, je drugotnega pomena.
Zahvala vsem dobrotnikom naših cerkva: cerkvenim ključarjem, krasilkam in krasilcem, vsem darovalcem za cerkve, … Bog povrni vsem!

Nova zvonova za župnijsko cerkev na Gomilskem
Sta bronasta in bosta nadomestila sedaj manjšega jeklenega in tako premostila glasovni razpon med velikim-jeklenim in starim-bronastim. Tehtata ca 720 kg in 370 kg. prvi F, drugi A. Ste opazili? »Bosta« je že spremenjeno v »sta«.
Velik strošek bo še vsa potrebna oprema in naprave za avtomatsko zvonjenje, pritrkovanje (ki naj bi bilo potem zelo lepo), bitje ure, …
Župnija Gomilsko prosi za vaš dar—prispevek v ta namen. Lahko tudi nakažete TRR Župnija Gomilsko: NOVA KBM SI56 0400 1004 8653 831 namen: za zvonove. Bog povrni vsem, ki ste že darovali!
Prosimo še druge, pridružite se jim.

Naslovljeno na vas

1. NOVEMBER – VSI SVETI slovesen in zapovedan praznik
Po popoldanski sv. mašah bodo molitve za rajne na pokopališču na Gomilskem in v Šentrupertu.
Pri vseh sv. mašah bo ta dan darovanje za sv. maše za rajne in za nove zvonilne naprave.
Na nedeljo—dan pred praznikom in na praznik pa vabljeni k spovedi.
Možnost prejema odpustkov: Glede odpustkov isti Katekizem uči: »Odpustek je odpuščanje časne kazni pred Bogom za tiste grehe, katerih krivda je že odpuščena. Prejme ga kristjan, ki je pravilno pripravljen pod določenimi pogoji ob pomoči Cerkve, katera v službi odrešenja z oblastjo razdeljuje in naklanja zaklad zadostitev Kristusa in svetnikov. Odpustek je delen ali popoln v tem smislu, da nas delno ali popolnoma reši časnih kazni, ki jih dolgujemo za grehe. Odpustite moremo naklanjati ali živim ali rajnim.« V prvih osmih dneh novembra Cerkev za obisk pokopališča in molitev za rajne naklanja popolni odpustek. Prav tako dobi odpustek v vseh cerkvah in javnih kapelah na dan 1. in 2. novembra, ali prejšnjo ali naslednjo nedeljo, kdor moli vsaj očenaš in vero in je bil pri spovedi in obhajilu ter moli po papeževem namenu.
Na grobovih naših rajnih naj zagori plemeniti dar za plamen dobrote do sočloveka. Na voljo bodo Karitasove lesene negorljive svečke.

MAŠNI NAMENI

NED – 31.10.
30. nedelja med letom
Žegnanjska nedelja
Anton M. Klaret, škof
7.00 češčenje
7.30 za vse župljane—žive in rajne
10.00 za +Mihata in Adelo Drča in sorod.

PON – 1.11.
VSI SVETI
10.00 za vse +Vovkove
14.00 za vse župljane—žive in rajne
16.00 za vse verne rajne (v Šentrupertu)
18.00 molitev rožnega venca za rajne

TOR – 2.11.
Spomin vernih rajnih
7.30 po papeževem namenu
16.00 za +starše Ducman in Vido Krajnc (v Šentrupertu)
17.00 za vse verne rajne

SRE – 3.11.
Viktorin Ptujski, škof, mučenec
17.00 za +Ferdinanda Orožima in vse Jakovčeve

ČET – 4.11. prvi četrtek
Karel Boromejski, škof
16.00 za +Janeza Potočnika –30. dan (v Šentrupertu)
Molitev za duhovne poklice

PET – 5.11. prvi petek
Zaharija in Elizabeta, starša Janeza Krstnika
17.00 za duhovne poklice (V.)
Litanije Jezusovega srca

SOB – 6.11. prva sobota
Lenart, opat
17.00 za +Jožeta Zupančiča
Litanije Jezusovega srca

NED – 7.11.
32. nedelja med letom
Zahvalna nedelja
Ernest, opat
7.00 češčenje
7.30 za vse župljane—žive in rajne
10.00 za starejše župljane—za srečno in blagoslovljeno jesen življenja

V tem tednu: kar pet dni v tem tednu ima poseben, izreden pomen!
Sodelovanje pri bogoslužju: Še vedno je treba upoštevati navodila za preprečevanje širjenja covid –19.—razkuževanje rok, maske ali razdalja/razen za člane gospodinjstva ali razreda. Potrebno je imeti potrdilo PCT.
Dežurni ministranti: Jaša in Ana Vita Cvenk
Bralci: na praznik Vseh svetih bodite na razpolago, kadar boste navzoči; v ned.: I. Simon Brdnik, Majda Jelen II. Rožič Anže Nika Šlander
Urejanje in krašenje župnijske cerkve: Gomilsko I.