Oznanila v PDF obliki za tiskanje
BESEDA ŽIVEGA BOGA
Učenca sta šla in storila, kakor jima je Jezus naročil. Pripeljala sta oslico in njenega mladiča, položila nanju svoja plašča in Jezus je sédel gor. Zelo veliko ljudi iz množice je razgrnilo na pot svoje plašče, drugi pa so lomili veje z dreves in jih razgrinjali na pot. In množice, ki so šle pred njim in za njim, so vzklikale: »Hozána Davidovemu sinu! Blagoslovljen, ki prihaja v Gospodovem imenu! Hozana na višavah!« (Mt 21,6–9)
BESEDA O BESEDI
POPOLNOMA PONIŽAN Mt 26,14–75;27,1–66
Jezus prihaja k nam, kakor je prišel v Jeruzalem. Želi vstopiti v naša življenja. Ponižno prihaja k nam ‘v Gospodovem imenu’. In nič nam ne preprečuje, da v Njem ne bi našli izvira našega resničnega veselja, ki ostane in podarja mir. Kajti le Jezus nas rešuje vezi greha, smrti, strahu in žalosti. On, ki se je dal popolnoma ponižati, da bi postal v vsem solidaren z nami.
Njegovo ponižanje pride do skrajnosti v pasijonu: prodan je za trideset kovancev in izdan s poljubom učenca, katerega je izbral in ga imenoval prijatelj. Skoraj vsi ostali zbežijo in ga zapustijo. Peter ga trikrat zataji. Z zasmehovanjem, žalitvami in pljunki je ponižan v duši; v telesu trpi zaradi grozljivih surovosti. Udarci, bičanje in trnjeva krona ga naredijo na videz neprepoznavnega. Utrpi tudi sramoto in krivično obsodbo s strani verskih in političnih oblasti. Pilat ga pošlje k Herodu, ta ga pošlje nazaj k rimskemu guvernerju. Ko mu je odrečena vsaka pravica, Jezus na lastni koži izkusi tudi brezbrižnost, kajti nihče noče prevzeti odgovornosti za njegovo usodo. Mislim na toliko ljudi, na toliko odrinjenih. Glede njihove usode mnogi ne želijo prevzeti odgovornosti. Množica, ki mu je malo prej vzklikala, svojo hvalo preoblikuje v krik obtožbe in ima celo raje, da je namesto njega oproščen morilec. Tako pride do smrti na križu, ki je najbolj boleča in sramotna, pridržana izdajalcem, sužnjem in največjim zločincem. Ta samota, obrekovanje in bolečina pa še vedno niso vrhunec njegovega razgaljenja. Da bi bil v vsem solidaren z nami, na križu izkusi tudi skrivnostno zapuščenost s strani Očeta. A v zapuščenosti moli in se izroči: ‘Oče, v tvoje roke izročam svojega duha.’ Ko visi na križu, pa se razen s posmehovanjem sooči še z zadnjo skušnjavo: s provokacijo, naj se spusti s križa, naj premaga zlo z močjo in pokaže obličje nekega mogočnega ter nepremagljivega boga. Toda Jezus prav tukaj, na vrhuncu izničenja, razodene resnično obličje Boga, ki je usmiljenje. Odpusti tistim, ki so ga križali, odpre vrata raja skesanemu razbojniku. (po: E. Mozetič)
CVETNA NEDELJA
Simbolika in sporočilo cvetne nedelje
Liturgija cvetne nedelje se začne s slovesno procesijo. Verniki se običajno zberejo zunaj cerkve, duhovnik prebere evangelij o Jezusovem prihodu v Jeruzalem. Ljudje ta dan prinesejo oljčne vejice in skrbno narejene butarice (presmece, pušeljce …), ki jih duhovnik blagoslovi. Nato gre procesija s pesmijo in molitvijo v cerkev, ki je simbol za sveto mesto Jeruzalem. S to procesijo je izraženo hrepenenje po miru. Mir, ki prihaja z Jezusom in odhaja z njim v nebesa, bi naj napolnil tudi nas na zemlji. Procesija nas tako spomni na to, kdo je v resnici Kristus, čigar trpljenje bomo poslušali med sveto mašo. Ko ga z zelenjem častimo kot kralja, tudi sami občutimo njegovo kraljestvo: in kot kraljevski ljudje vstopimo v naš Jeruzalem, mesto miru. Če Jezus kraljuje v nas, je naša notranjost kraljestvo miru, v nas je Jeruzalem, mesto miru.
Blagoslovljeno zelenje nesemo domov in z njim okrasimo hišo: s tem Jezusov mir prinašamo tudi domov. Tako na zunaj priznavamo, da je Jezus naš pravi kralj, ki bi naj vladal tudi v naših domovih in srcih. To zelenje naj nas spominja, da smo kraljevski ljudje in da naj tudi naša srca napolni Kristusov mir. Ljudje zaupamo, da z blagoslovljenimi vejicami prinašamo na domove Božji blagoslov, ki nas spremlja skozi vsakdan.
V evharistiji te nedelja pa beremo tudi Kristusov pasijon, vsako leto iz drugega evangelija. Letos nas nagovarja evangelist Marko. Sicer pa bomo pasijonu prisluhnili še enkrat v tem tednu, in sicer na veliki petek. (po: A. Grun, Oče, odpustim jim)
Jezus stopa v mesto Jeruzalem kot kraljevi Mesija. Njegova moč pa ne temelji na nasilju. Jezus je namreč nosilec miru. Hodi po poti ponižnosti in vdanosti. Zaradi tega smrt nad njim nima nobene moči.
Ob njegovem slovesnem vstopu v mesto ljudstvo vzklika »Hozana«. To je hebrejska beseda, ki pomeni: »Bog pomagaj!« V Jezusovem času pa je predstavljala tudi vzklik radosti.
Naslovljeno na vas
VELIKI TEDEN V NAŠEM OBČESTVU
P r i p r a v a:
Vrhunec velikonočnega praznovanja je velikonočno sv. obhajilo. Priložnost za sv. spoved bo še vsak dan pol ure pred bogoslužjem, v svetem trodnevju pa zadnjih 15 minut pred obredi ne bo spovedovanja.
Na veliko soboto pa v župnijski cerkvi pred in po blagoslovu velikonočnih jedil, v Šentrupertu pa samo pred blagoslovom.
Bolni in ostareli na domu:
V Grajski vasi: v torek dopoldne.
Na Gomilskem, v Šmatevžu: v sredo dopoldne
V Šentrupertu in v Trnavi in v Zaklu: v sredo popoldne
Za vse pa velja: hvaležen vam bom, če mi boste sporočili, da se strinjate s časom obiska, ali pa se dogovorili za spremembo /tel. (03) 572 61 98/.
Še zlasti v teh dneh radi prihajajte k sv. obhajilu. Tudi, če boste opravili sv. spoved drugod, pridite doma k sv. obhajilu.
Čiščenje župnijske cerkve, bo v na veliki torek od 15. ure naprej. Prosimo dekleta in žene, da bi se v večjem številu odzvale tej prošnji. Pa tudi možje bi bili koristni. Napravite to dobro delo in pokažite ljubezen do božje hiše in občestva. Enako velja za podružne cerkve, saj bo v vseh blagoslov velikonočnih jedil. Tam pa se, prosim, dogovorite same, ker gre tako za bližnjo okolico.
Hvalevredno bo, če boste prispevali cvetje za okrasitev božjega groba, cerkve.
Dežurni ministranti: Matevž in Jakob Lončar, od četrtka pa tudi ostali
Bralci v nedeljo: I. bralci, ki boste pri prvi sv. maši II. ki boste pri drugi
Poje v nedeljo: I. MCZ, ljudsko petje II. Otroški zbor
Urejanje in krašenje župnijske cerkve: Zakl
NED – 2.4. 6. POSTNA NEDELJA – CVETNA
ob 7.00 češčenje
ob 7.30 sv. maša za vse župljane – žive in rajne
ob 10.00 blagoslov zelenja pri pokopališču
sv. maša za +Tomaža Lončarja in Bernardko Vasle
SVETO BOGOSLUŽJE V VELIKEM TEDNU
VELIKI PON.– 3.4. Rihard, škof
ob 19.00 sv. maša za +Pavlo Polak –30. dan
VELIKI TOR.– 4.4. Izidor Seviljski, škof
ob 19.00 sv. maša za +Pavlo oblet. in Viljema Natek
Slavljenje – Bog je ljubezen
VELIKA SRE.– 5.4. Albert, škof
ob 19.00 sv. maša za +Franca Kneza
VELIKI ČET.– 6.4.
Spomin Jezusove zadnje večerje, dan zahvale za sv. obhajilo in molitve za duhovne poklice.
Ob 19.00 bogoslužje velikega četrtka – J. nova zapoved.
sv. maša za +Ivana Rančigaja in njegove
Bedenje »z Jezusom na Oljski gori«. Jezus tudi nas vabi: »Ostanite in molite z menoj.«
VELIKI PET.– 7.4.
Dan Jezusovega odrešilnega trpljenja in smrti. Premišljujemo skrivnost križa.
Ob 15.00 križev pot. Božji grob. Ta dan je strogi post!
Ob 19.00 obredi velikega petka /edinstveni v letu!/:
Božja beseda, češčenje križa, sveto obhajilo.
VELIKA SOB.– 8.4.
Dan Jezusovega groba. Božji grob je ta dan kraj češčenja Najsvetejšega
Ob 7.00 blagoslov ognja (gob)
Blagoslov velikonočnih jedil: ob 11.00 v župnijski cerkvi
ob 13.30 v Šmatevžu, ob 14.30 v Šentrupertu
ob 15.00 v Grajski vasi ob 16.00 v župnijski cerkvi (drugič)
Pri blagoslovu jedil sodelujte v cerkvi, da boste tudi vi deležni blagoslova. Sklep postnega časa.
Čemur smo se v postu odpovedali, spremenimo v dar
V E L I K A N O Č
Ob 20.00 velikonočna vigilija: začetek pri cerkvi.
Slavje luči, hvalnica velikonočni sveči, blagoslov krstne vode,
sv. maša z Alelujo za +Ivana oblet. in Jožico Vaš
VELIKA NED. – 9.4.
Praznik Jezusovega vstajenja
Ob 7.00 vstajenjska procesija, slovesna sv. maša za župljane
Ob 10.00 sv. maša za +Ljudmilo Jelen