Oznanila v PDF obliki za tiskanje
BESEDA ŽIVEGA BOGA
Spet ga je hudič vzel s seboj na zelo visoko goro. Pokazal mu je vsa kraljestva sveta in njihovo slavo ter mu rekel: »Vse to ti bom dal, če padeš predme in me moliš.« Tedaj mu je Jezus rekel: »Pobêri se, satan, kajti pisano je: ›Gospoda, svojega Boga, môli in njemu samemu služi!‹« Tedaj ga je hudič pústil, in glej, angeli so pristopíli in mu stregli. (Mt 4,8–11)
BESEDA O BESEDI
NE SAMO OD KRUHA Mt 4,1–11
Nekateri bi nas radi prepričali, da človek živi samo od kruha in samo za kruh; samo od telesa in samo za telo.
Tovarne hrane in pijač tekmujejo, kateri njihovi izdelki bodo okusnejši. Pohištvena industrija ponuja opremo, v kateri se bomo počutili najudobneje. Avtomobilska industrija ustvarja avtomobile, v kateri bomo izgledali prestižno. Modne trgovine se hvalijo, da bo v njihovih oblekah naša postava najprikupnejša. Potovalne agencije nas prepričujejo, da bomo na najlepših destinacijah sveta, najpomembnejši in nas bodo razvajali kot bogove. Da ne omenimo, koliko denarja gre za lepotičenje, da bi naše telo izgledalo najlepše in najprivlačnejše.
Spletne strani in televizijski programi, ki razkazujejo in poudarjajo telesnost, praktično vsakodnevno vstopajo v naša stanovanja. Razni svetovalci in svetovalke učijo, da sta denar in telesni užitek človekova vrhovna vrednota. Športna igrišča postajajo vse bolj prerivališča. Geslo: zdrav duh v zdravem telesu se mora umikati drugemu geslu: ko gre za zmago, ne izbiramo sredstev.
V takem ozračju je postni čas, ki ga začenjamo, nesodoben. Besede o postu in pokori, ki postavljajo meje telesnim užitkom, zvenijo tuje. Jezusov klic iz puščave, naj ne živimo samo od kruha, nam neprijetno bije na naša ušesa.
Človeško telo je nekaj velikega. Tako tesno smo z njim povezani, da smemo reči: moje telo sem jaz. Toda jaz nisem samo telo, tudi duh sem. Bila so stoletja, ko so ljudje tako negovali duha, da so na telo pozabljali. Tega pretiravanja ne moremo hvaliti. Danes tako negujemo telo, da zanemarjamo duha. V občudovanju telesne lepote in njegove moči gremo predaleč, ugašamo duha, zapostavljamo omiko in krnimo skladnost človeške osebnosti. Tudi te skrajnosti ne moremo hvaliti. Jezusov klic v današnjem evangeliju, naj ne živimo samo od kruha, je toliko bolj sodoben, kolikor manj sodobno zveni. A na njem sloni naša vera! (po: F. Cerar)
1. postna nedelja
Satanov ples
Iz človekovega srca prihajajo vse hudobne misli.
Človeka ne more omadeževati nič, kar je zunaj njega.
Omadežujemo se sami, kadar prisluhnemo govorici padlih angelov.
Kadar nas prevzame peklenska razvratnost, odpor proti Božjemu redu.
Ko hudi duh pravi, da si smemo podvreči svet tako,
da prinašamo bolečino drugim.
Ko zatrjuje, da je največja avtoriteta človeški uvid in ne Božji nauk.
Ko zahteva, naj se predamo uživaštvu,
ker je askeza nesmiselno samoomejevanje. In mu sledimo.
Namera padlih angelov je, da bi človeka razčlovečili.
Da bi ga oddaljili od Boga.
Ko je človek notranje mrtev,
ga namreč lahko reši večne pogube samo še Božje usmiljenje.
Hudi duh stavi vse na to, da bi se Božje usmiljenje
ne dotaknilo notranje mrtvega človeka, kajti takrat je zmagal.
Iz Božjih rok je iztrgal človeško dušo in ji preprečil objem z Večnim.
Dokončen poraz človeka,
ki se je znašel onkraj ločnice med večnim mestom in morjem zla.
Vendar ni več poti nazaj.
Ni več prehoda v življenje, radost in mir.
Je le večno breme sovraštva, gnusobe in zavrženosti. (po: P. Millonig, Zasidran v veri)
Za vse nas je skušnjava življenjsko dejstvo. Hudič je odločen sovražnik, ki nas skuša stalno spraviti nazaj pod svoj vpliv. Če nas more le malo odvrniti od pokorščine Bogu, je že srečen. Ko to doseže v nas zaživi naša stara narava in ta stori preostalo. Vendar ni nujno , da skušnjava vodi v poraz. Lahko je tudi sredstvo, da dosežemo duhovno zdravje. Res je, da smo kot kristjani pod duhovno zaščito. Bog nikoli ne dopusti, da bi bili skušani preko svojih moči. Izhod je mogoč iz vsakega položaja. Vsaka skušnjava je dokaz, da nam je Bog dal svobodno voljo. (po: A. Knowles, Življenjsko krščanstvo)
Za ribo je lahko usodna skušnjava črv na trnku. Kaj pa zame? Kaj pa zate?
Dobro je poznati odgovor!
Naslovljeno na vas
Postni čas vabi, da se potrudimo in čim bolje pripravimo na največji praznik za nas kristjane – Veliko noč. Postni čas je priložnost, da se vsak dan za trenutek ustavimo in naredimo dobro delo, več molimo, se čemu odpovemo, radi delimo, bolj pogosto gremo k sveti maši … Post je priložnost, da se s krepitvijo osebne volje odpovemo »razkošju« v našem življenju in obogatimo odnos do sebe in drugega. To naj bo tudi med temami pogovora v tem času.
Krížev pót (latinsko Via crucis) je likovna upodobitev Jezusovega trpljenja od trenutka, ko ga je Poncij Pilat obsodil na smrt, do trenutka, ko ga mrtvega položijo v grob. Križev pot sodi med standardno opremo katoliških cerkva. Sestavljen je iz 14 slik, ki imajo standardizirano vsebino in jih imenujemo tudi postaje (po starem štacijoni) križevega pota. . Povzete so po Svetem pismu in po izročilu.
Križev pot je poleg tega tudi molitev, ki jo verniki molimo, ko se spominjajo tega trpljenja.
Križev pot se je razvil iz pobožnosti romarjev, ki so v Jeruzalemu sledili Jezusovi poti od mesta proti Golgoti. Ob poti so se ustavljali in molili, ob tem pa so se spominjali posameznih prizorov Jezusovega trpljenja. Križev pot se je razširil po Evropi zlasti po 13. stoletju, zaradi pobožnosti svetega Frančiška Asiškega in njegovih učencev.
PRI NAS Križev pot v postnih petkih vodijo posamezne skupine, sodelovalo pa naj bi čim več ljudi.
Molimo te Kristus in te hvalimo, ker si s svojim križem svet odrešil
Uvodno srečanje skupine 50+ bo v nedeljo, 5. 3. 2023 ob 8.30 uri v Domu srečanj.
Zakaj ne bi začeli z nečem, kar ponekod že dobro deluje in dobro dene?
Lepo vabljeni, da se pogovorimo o programu in terminu srečanj. (Komisija za oznanjevanje pri ŽPS)
Slovesnost 80. letnice mučeniške smrti Izidorja Završnika bo v nedeljo, 12. marca 2023 ob 10.uri. Vodil bo škof Stanislav Lipovšek.
MAŠNI NAMENI
NED – 26.2.
1. postna nedelja
Aleksander (Branko), škof
7.00 češčenje
7.30 za vse župljane—žive in rajne
10.00 za +Marijo Laznik in Mojco Rojnik
Sodelujejo skavti
PON – 27.2.
Gabrijel Žalostne Matere Božje, redovnik
17.00 v zahvalo za uspešno zdravljenje Marije in Toneta Z.
TOR – 28.2.
Ožbold (Osvald), škof
17.00 za +Olgo Viršček in Dragico Keršmanc
Slavljenje—Bog je ljubezen
SRE – 1.3.
Albin (Zorko), škof
17.00 za +Karola Semprimožnika
ČET – 2.3. prvi četrtek
Neža Praška, devica
17.00 za +Janeza Jelena
Molitev za duhovne poklice
PET – 3.3. prvi petek
Kunigunda, cesarica
17.00 Križev pot -vodijo sodelavci Karitas
Za +Ido Lazar
SOB – 4.3.
Kazimir, kralj, kvatre
17.00 za +Štefana Šlandra –oblet. in vse Koprivove, Litanije Matere Božje
NED – 5.3.
2. postna nedelja
Olivija (Livija), mučenka
7.00 češčenje
7.30 za vse Blaževe
10.00 za vse župljane—žive in rajne (v Šentrupertu)
blagoslov mrliške vežice v Št.R.
Pri obeh mašah nabirka za bogoslovje
KARITAS – Pomoč prizadetim v potresu v Turčiji in Siriji zbiramo v nabiralniku Karitas v cerkvi. Lahko tudi nakažete na TRR: SI56 0214 0001 5556 761, sklic: 00 626, namen: potres Turčija-Sirija
V tem tednu: prvi četrtek, prvi petek, prva sobota
Film o Jezusovem trpljenju bo v sredo ob 17.45 uri v Domu srečanj.
Napoved: v sredo, 8. marca bo na srečanju za odrasle gost frančiškan dr. Andraž Arko s temo Kristjan in film. Povabite še druge.
Dežurni ministranti: Pia Petek, Daša Štopfer
Bralci v nedeljo: I. Sonja Mandelc, Jure Vasle; II. v Šentrupertu: Simeona Rakun, Matjaž Rožič
Urejanje in krašenje župnijske cerkve: Gomilsko I.