Oznanila v PDF obliki za tiskanje
BESEDA ŽIVEGA BOGA
Jaz pa vam pravim: Ljubíte svoje sovražnike in molíte za tiste, ki vas preganjajo, da boste otroci svojega Očeta, ki je v nebesih. On namreč daje svojemu soncu, da vzhaja nad hudobnimi in dobrimi, ter pošilja dež pravičnim in krivičnim. Če namreč ljubite tiste, ki ljubijo vas, kakšno plačilo vas čaka? Mar tega ne delajo tudi cestninarji? In če pozdravljate le svoje brate, kaj delate posebnega? Mar tega ne delajo tudi pogani? Bodite torej popolni, kakor je popoln vaš nebeški Oče.« (Mt 5,44–48)
BESEDA O BESEDI
NA KAK NAČIN PA TI REŠUJEŠ SPORE? Mt 5,38–48
V današnjem evangeliju nam Jezus naroča, naj ljubimo tudi sovražnike. Izredno težka zahteva. Vendar ljubezen do sovražnikov ne pomeni odpraviti vse spore s sveta, ampak jih tako razreševati, da ne teče kri. Ne pomeni spregledati nasprotij, ampak graditi most in prek njega priti k sočloveku in civilizirano razrešiti spor. To velja tudi v politiki na vseh ravneh, med narodi in znotraj naroda. Ravno politiki najprej zamahnejo z roko, češ, to je sanjaštvo, čista utopija. Kdor tako govori, ni o Jezusu in evangeliju razumel ničesar. Kdor ljubezen do sovražnikov razglaša za sanjaštvo, naj pošteno pove, da ima Jezusa za sanjača.
Ljubezen do sovražnikov pomeni odpovedati se nasilju. Po evangeliju je nasilnež človek, ki sovraži, notranje zasužnjen, nesvoboden človek. Sovraštvo nosi svojo kazen s seboj. »Tvoje sovraštvo je tvoja kazen,« je nekdo zapisal, saj človeka samega notranje razjeda in uničuje. »Če sovražimo svoje sovražnike, jim dajemo veliko moč nad seboj: moč nad našim spanjem, apetitom, zdravjem in duševnim mirom,« je zapisal Andrew Canegie.
Če pri sporu kdo od vpletenih iz notranje svobode in pokončnosti ne napravi velikodušno prvega koraka, potem ni izhoda iz začaranega kroga nasilja. Ljubezen do sovražnikov ni norost, ampak razumnost, stvariteljsko dejanje. Pomeni, da imaš pogum narediti prvi korak. Kaže notranjo svobodo in pokončnost.
Mark Twain, ki je bil velik humorist, a tudi velik realist, je svetoval takole: »Preden se odločite, da boste ljubili svoje sovražnike, začnite malo lepše ravnati s prijatelji.« (po: B. Dolenc)
7. nedelja med letom – zadnja predpostna
POSTNI ČAS – pred vrati
Že od 4. stoletja naprej obhaja Cerkev štirideset dni pred veliko nočjo kot sveti čas. V začetku je bil to čas, v katerem so se katehumeni pripravljali na svoj krst, ki je bil na velikonočno vigilijo. To je bil tudi čas javne pokore, v katerem so ljudje, ki so javno grešili, delali pokoro – da bi bili na veliki četrtek ponovno sprejeti v Cerkev. Sčasoma pa se je vsa krščanska skupnost vključila v ta čas pokore, da bi pokazala svojo pripravljenost za spreobrnjenje in bi ob tem obnovila svoj lastni krst.
Oba vidika še danes prežemata postni čas. Gre za to, da se spomnimo svojega krsta: če pa razmišljamo o njem, se sprašujemo po svoji identiteti kristjana. Kaj mi to sploh pomeni? Kaj me je pri krstu nagovorilo in kaj se je z menoj zgodilo? Obredi krsta mi povedo, kdo sem kot kristjan. Krst je očiščujoča kopel. Očisti nas vseh motenj, vsega, kar onemogoča v nas pravo podobo Boga. Post je čas očiščevanja: zaobjema očiščenje, ki se je zgodilo pri krstu, saj nas očiščuje tako zunanje kot notranje. Post od jedi in pijače čisti telo, molitev in duhovne vaje, ki si jih za ta čas zadamo, pa čistijo našega duha.
Vsi smo v teh postnih dneh, ki jih začenjamo na pepelnično sredo z obredom pepeljenja, povabljeni, da v našem življenju kaj spremenimo. Ampak ne zgolj na zunaj, temveč tudi navznoter. To je namreč tudi čas urjenja za notranjo svobodo. Radi bi se osvobodili nuje, da bi morali vsako potrebo takoj izpolniti. To ne velja samo za potrebe po jedi in pijači, se razume, ampak za vse naše potrebe. Vadimo se v tem, da bi lahko sami odločali, katero potrebo bomo izpolnili in katere ne – in tudi kdaj bomo slednjo zadovoljili.
Si že izbral/a svoj izziv za te postne dni? (po: A. Grün, Oče, odpusti jim)
Zmernost je krepost, ki uravnava naš odnos do sveta in njegovih dobrin. Zmeren je človek, ki je in pije, dela in počiva, govori in molči – ne preveč ne premalo, ampak v ravno pravi meri. Ravna tako, kot je za razumno bitje primerno. Nasprotje zmernosti je nezmernost, ki ni samo v preveliki vdanosti jedi in pijači, požrešnosti in pijančevanju, ampak še bolj v grabežljivosti, častihlepnosti in morda še čem.
Zmernost v odnosu do vsega, kar je predmet poželenja naših oči, našega »mesa« in življenjskega napuha, človeka osvobaja in neizmerno osrečuje. Čas za tako osrečevanje nam prinašajo prav dnevi 40-dnevnega postnega časa. (po: S. Čuk)
Naslovljeno na vas
V večnost je bila poklicana
+Ana Zakšek iz Grajske vasi 48. Z brežiškega konca je pred 25. leti prišla k hčerki Anici na domačijo Šket –Mohorjevih. Zaradi rahlega zdravja, zadnja leta pa zaradi priklenjenosti na bolniško posteljo, ni bila toliko vključena v dogajanje v župniji in kraju. Je pa blagodejno vplivala z molitvijo. Zadnja leta je ob prvih petkih prejemala zakramente na domu. Pogreb je bil v Sromljah. Naj jo Bog sprejme v večno blaženost v nebesih.
VERSKA SREČANJA ZA ODRASLE SE NADALJUJEJO
Srečanja so v Domu srečanj ob sredah ob 19.00 uri; če bi prišlo do kakšne izjeme, pa boste pravočasno obveščeni.
Prihodnje srečanje bo v sredo, 8. marca. Gost bo frančiškan p. dr. Andraž Arko s temo Kristjani v odnosu do filma /film je bil tema doktorata/. Bo zelo zanimivo za vse, zato se udeležite v čim večjem številu. To bo najbrž zadnje v tem krogu srečanj, kajti g. Martin Golob, s katerim je bilo dogovorjeno za sredo 22. marca, je dal odpoved zaradi drugih obveznosti. Morda pa kdaj drugič?
S februarske seje ŽPS – nekaj pobud in sklepov
Komisija za oznanjevanje:
– organizacija romanja v Međugorje in ostala romanja
– ustanovitev skupine za starejše 50+
– organizacija priložnostnih in tematskih razstav
Komisija za bogoslužje:
– vključevanje mlajših bralcev
– da se razširi krog molilcev rožnega venca (predvsem ženske)
– oblikovanje prazničnih sv. maš skupaj z g. župnikom
Komisija za dobrodelnost:
– obiskovanje starejših skupaj s Karitasom
– sodelovanje pri akcijah Karitasa s širšo podporo
– tematsko predavanje
Križev pot v postnih petkih vodijo posamezne skupine, sodelovalo pa naj bi čim več ljudi.
MAŠNI NAMENI
NED – 19.2.
7. nedelja med letom
Bonifacij, škof
7.00 češčenje
7.30 za vse župljane—žive in rajne
10.00 za +Karla Sirše –oblet. in sorod.
Posebej sodelujejo otroci 4. razreda
PON – 20.2.
Frančišek in Jacinta, fatimska vidca
17.00 za +Jožefo Rančigaj in vse Brežnove
TOR – 21.2. Pust
Irena (Mira), devica
17.00 za +Danico Košenina –oblet.
Slavljenje—Bog je ljubezen
SRE – 22.2.
Pepelnica, strogi post
Sedež ap. Petra
ZAČETEK POSTNEGA ČASA
17.00 za +Marijo Juhart –30. dan
ČET – 23.2.
Polikarp, škof
17.00 za +Francija Turnška –oblet.
PET – 24.2.
Matija, apostol
17.00 Križev pot
za +Vero Kunst
SOB – 25.2.
Alojzij in Kalist, mučenca
17.00 za +Amalijo in Andreja Urankar
NED – 26.2.
1. postna nedelja
Aleksander (Branko), škof
7.00 češčenje
7.30 za vse župljane—žive in rajne
10.00 za +Marijo Laznik in Mojco Rojnik
Sodelujejo skavti
V tem tednu: s pepelnico vstopimo v postni čas, ob petkih križev pot
Sestanek sodelavcev župnijske Karitas bo ta ponedeljek ob 17.45 uri v Domu srečanj. Vabljeni vsi člani.
Svetopisemska skupina se bo zbrala v sredo ob 17.45 uri. Lepo vabljeni.
Dežurni ministranti: Matevž Glušič, Matevž Lapuh.
Bralci v nedeljo: I. Tilen Hadolin, Magda Šalamon; II. Brigita S. Novak, Ivi Rančigaj
Urejanje in krašenje župnijske cerkve: Zakl