BESEDA ŽIVEGA BOGA
In vrgel je s sebe svoj plašč, poskočil in prišel k Jezusu. Jezus ga je nagovoril: »Kaj hočeš, da naj ti storim?« Slepi mu je rekel:»Rabbuní, da spregledam!« In Jezus mu je rekel: »Pojdi, tvoja vera te je ozdravila.« In brž je spregledal in šel po poti za njim. (Mr 10,50–52)

BESEDA O BESEDI   
DA BI Z NJIM ZAŽIVELI NE GLEDE NA NAŠE »HIBE« (Mr 10,46-52)
Iskanje trpljenja zaradi njega samega bi bilo zlo in celo bolezen. Človek ne bo hote trpel zato, da bi komu izkazal svojo ljubezen. Res, nekoč so bili svetniki, pravijo, ki so se hudo trpinčili. To ni čudno, kot niso čudna junaška dejanja zaljubljencev, ki so nekoč za svojo »drago« znali v nevarnih viteških turnirjih tvegati svoje življenje. Danes zaljubljeni lahko svojo ljubezen dokažejo drugače: končajo študij, se pripravijo za svoj klic, se uveljavijo v družbi itd.  To zahteva veliko odpovedi in trpljenja – kar velja tudi za kristjane, če se od njih kdaj zahteva, da prevzamejo kakšno žrtev, na primer odpoved v postnem času – to ni nikdar zato, ker bi iskali trpljenje, da bi ga potem darovali, ampak vselej zato, da bi dosegli pristen razvoj, da bi lahko »več postali« in več dali. Gre torej za to, da izberemo, ali se čemu odpovemo zaradi česa boljšega, kakor rožni grm obrežemo zato, da bi bile vrtnice lepše. Nikdar ne smemo  hoteti smrti, ampak vedno življenje. Izbrati življenje pa pomeni izbrati razvoj. Očetovo kraljestvo se ne gradi na razvalinah. Zato ne smemo iskati ne vem kakšnega trpljenja, hkrati pa hoditi mimo tistega, ki ga srečujemo vsak dan. Stopnjo naše življenjske moči kaže resnično sprejemanje naše mnogovrstne omejenosti. Prizadevanje našega telesa, duha, delovanja, vsega našega življenja, naše zvestobe pri delu z ljudmi in dogodki je, da bi zgradili svet, kakršnega hoče Oče; to daje tehtnost našemu trpljenju. Mnogi izmed nas imajo tudi kakšne telesne hibe, bolezni in še kaj, kar osebno trpljenje še veča. A tisti, ki obsedi ob poti in odklanja hojo po cesti, ne bo trpel? Tistemu, ki vstane, stopi za Jezusom, lahko ta bistveno spremeni življenje. Z Jezusom se da zaživeti, četudi morda kdaj pristanemo popolnoma na tleh. (Po: Bogoslužno leto B)

30. nedelja med letom – žegnajska nedelja

Slepi berač Bartimej v evangeliju sedi ob cesti pri izhodu iz starodavnega mesta Jeriha. V njem je živelo neznansko hrepenenje po tem, da bi še kdaj videl. Ko je slišal, da prihaja Jezus, je začel kričati na ves glas: »Jezus, sin Davidov, usmili se me!« Ljudje so ga brez usmiljenja hoteli utišati in zadržati proč od Odrešenika. Bartimaj pa je še stopnjeval svojo molitev v krikih. Z nazivom »sin Davidov« je izražal vero v Jezusa, ki ima Božjo moč in z Božjo ljubeznijo pomaga ubogim. Ko ga je Jezus ozdravil, je pohvalil njegovo vero. On pa se je uvrstil med tiste, ki so nastopili hojo za Kristusom. Za njim so šli odločno na najnevarnejši in najbolj upanja polni kraj – v Jeruzalem. (Po: R. Koncilji)

Jezus Kristus posluša proseče klice! Pride in nas prime za dvignjeno roko. Želi nas rešiti, to pomeni osvoboditi tega, kar nas teži, in nas povesti na pot življenja.
Toda pogosto ostaneta naš duh in naše srce slepa. Branita se videti! »Kaj mi koristi, če kličem k njemu? Morda je vendar bolje zaupati v bogastvo in užitke? Se mu mar splača zaupati? Ali res skrbi za vse, ki se k njemu obračajo po pomoč?« Dvomimo nad njim in se zapiramo njegovi dobroti. Niti se ne potrudimo, da bi videli okrog nas znamenja njegove ljubezni: vse, kar ljudje storijo v njegovem imenu, da bi rešili brate in sestre. Zapiramo svojega duha: Nočemo nič več vedeti, nič več slišati, nič več videti.

POSVEČENE BOŽJE HIŠE
Na zadnjo oktobrsko  nedeljo  praznujemo obletnice posvetitve vseh cerkev za katere ni znan datum. Med njimi so tudi vse štiri cerkve v naši župniji.
Ko pomislimo na evangelij te nedelje, nam stopi pred oči slepi, ki nas sooča s težkim dejstvom slepote. Kljub napredku medicine je še v našem času precejšnje število ljudi prikrajšanih za vid. Nekateri od rojstva, drugi so ga izgubili kasneje.
Še mnogo bolj razširjena pa je duhovna slepota.  Tudi vsak izmed nas je podvržen duhovni slabovidnosti, če že ne v popolni slepoti. Ta se kaže v tem, da se pogosto vedemo, kot bi obstajal samo snovni svet, da ljudi presojamo predvsem po zunanjem videzu, da ne opazimo stiske bližnjega. ..
Pa obstajajo tudi kakšni pripomočki, ki blažijo to duhovno hibo, podobno ko je to Braillova pisava pri telesni slepoti? Seveda so. Med njimi so tudi cerkve,  s katerimi je posejana naša lepa Slovenija – skoraj tri tisoč jih je. Vsaka izmed njih nam na otipljiv način sporoča, da nam je Bog blizu, da obstaja sveto, nadnaravno, večno.
Vsem, ki skrbite za ta sveta znamenja Božjega med nami, s svojimi darovi podpirate vzdrževanje in obnavljanje naših cerkva (zdaj obnove strehe župnijske cerkve in obnove oltarja v grajski cerkvi), dobri Bog obilno povrni. Še posebna zahvala cerkvenim ključarjem in krasilkam naših cerkva!

Naslovljeno na vas

VSI SVETI  (1. nov.), Spomin vseh vernih rajnih (2. nov)

Prazniki vseh svetih in spomin vseh vernih rajnih vzbujata v nas vsako leto občutek hvaležnosti, spomina, molitve in vabila k svetosti. Prepričani smo namreč, da so v zboru svetih tudi naši pokojni sorodniki, prijatelji in znanci. Mnoge smo poznali, z njimi živeli in skupaj delali. Sorazmerno majhno število jih je Cerkev razglasila za svetnike, veliko več je nepoznanih svetnikov. Razglašeni svetniki so nam postavljeni za vzor in posnemanje. (Msgr M. Pirih)                                  

Vera v vstajenje
Saj ni mogoče, da bi se življenje človeka končalo v temni luknji. Poglejmo raje skozi temačnost smrti k svetlobi, ki jo je Jezus prižgal v vseh človeških teminah.
Kakor nimam težav s sprejemanjem dejstva, da pšenično zrno, ki umre v zemlji, postane cvetoči klas in novo pšenično zrno, tako tudi nimam težav z vero, da bo čudovito bitje človek po svoji smrti na Zemlji vstal v novo življenje, v nebeško vesolje.
Verujem v vstajenje. Ne gre za vstajenje mrtvega telesa, ampak za vstajenje konkretnega človeka v celoti njegovega telesno-duhovnega bitja. Človek bo na novo ustvarjen, čeprav si nove duhovne telesnosti ne moremo predstavljati. Če hočemo o tem kaj reči, se lahko pogovarjamo samo o popolnosti, miru, veselju in sreči: novi ljudje v novi telesnosti v novem stvarstvu. (Phil Bosmans)

Razodevajmo to vero, še zlasti letu vere, v teh dneh posebnega spomina na tiste, ki so se že poslovili od tega sveta. Veselimo se s tistimi, ki so že deležni Kristusove slave in občestva svetnikov, in čutimo s tistimi, ki se morajo očistiti, da bodo mogli pred neskončno svetega Boga. Zanje radi molimo, darujmo sv. maše, jim namenimo odpustke (pod običajnimi pogoji: da prejmemo zakramente ter molimo za rajne ob obisku cerkve ali pokopališča). Ne praznujmo dneva mrtvih, ampak živih!

Zbiranje ozimnice za Karitas bo po zahvalni nedelji – v ponedeljek (5.11) in v torek (6.11). Do nedelje pa se že odločite, kaj boste prispevali, da bo vaš namen že vključen v nedeljsko zahvalo. Z darežljivostjo boste najlepše izrazili zahvalo Bogu. Hvala!

MAŠNI NAMENI

NED—28.10.
30. ned. med letom –  
žegnanjska nedelja
Simon, Juda Tadej, ap.
7.30 češčenje
8.00 za vse župljane—žive in rajne
9.30 za +Grabnarjeve in Janove
Praznovanje obletnic posvetitve cerkva

PON—29.10.      
Mihael Rua, duhovnik, redovnik    
17.00 za +Alfonza Tekavc -oblet.

TOR—30.10.  
Marcel, mučenec    
17.00 za +Friderika -oblet. in Justino Šram in Antona Košir (r. d.)

SRE—31.10.  d. p. d.
Bolfenk (Volfgang), škof        
17.00    Za +Franca Šram in starše

ČET—1.11. d. p, d.
VSI SVETI
Otmar, škof  
7.30 do konca maše  2 tuja spovednika
8.00 za vse župljane – žive in rajne
14.00 za Viktorja Jelen in vse Vovkove
molitev na gomilskem pokopališču
16.00 za vse verne rajne (v Šentrupertu)
molitev na šentrupertskem pokopališču
18.00 molitev rožnega venca v župnij. cerkvi

PET—2.11. -prvi pet.
Spomin vernih rajnih
Tobija, mučenec    
8.00 po papeževem namenu
17.00 za vse verne rajne
Litanije Jezusovega srca

SOB—3.11. -prva sob.
Viktorin Ptujski, škof, mučenec    
17.00 Za +Amalijo Merzelj
Litanije  Matere Božje

NED—4.11.
31. ned. med letom – zahvalna nedelja
Karel (Drago)Boromejski, škof
7.30 češčenje
8.00 za vse župljane – žive in rajne
9.30 za vse Jakovčeve in Vovkove
10.30 za +Stanislavo Podgoršek (r. d., g.) (v Šentrupertu)
zahvalna pesem

Veroučne počitnice ves teden. Naj bodo lepe – tudi zaradi sodelovanja pri bogosljužju.

Mladi – dekleta in fantje: vabljeni na srečanje v soboto ob 18.00 uri v Domu srečanj.

Bralci  na praznik: bralci, kadar boste pri sv. maši
v nedeljo: I. Katja Kunst, Franci Skok    II. Majda Jelen, Maja Rojnik
Dežurni ministrant(ka): ob delavnikih vsak po en dan, na praznik pa VSI!
Urejanje, krašenje župnijske cerkve: Zakl

Napoved: v sredo, 7. novembra bo ob 18.00 uri v Domu srečanj predavanje za starše (in druge odrasle člane družin) z naslovom »Otrokov odnos do drugih družinskih članov« načrtujte udeležbo.