BESEDA ŽIVEGA BOGA
Ko pa so zagledali zvezdo, so se silno razveselili. Stopili so v hišo in zagledali dete z Marijo, njegovo materjo, in so padli predenj in ga počastili; in odprli so svoje zaklade in mu darovali zlata, kadila in mire. (Mt 12,10–11)
BESEDA O BESEDI
»KJE JE NOVOROJENI JUDOVSKI KRALJ?« (Mt 2,1-12)
To je vprašanje, ki so ga modri naslovili na prebivalce Jeruzalema. Temelji na točno določenem dogodku: »Videli smo namreč, da je vzšla njegova zvezda.« Po vzhodnjaškem verovanju, ki so si ga delili tudi z Rimom, se na nebu prikaže nova zvezda ob rojstvu velike osebnosti. Ko so modri videli zvezdo, so razumeli, da se je rodil pričakovani judovski kralj. Zaradi tega so prišli v Jeruzalem, kjer pa ni nihče opazil velikega dogodka. Oni, pogani, so nosilci veselega oznanila, vendar doumejo, da to oznanilo ni razlog veselja ne za Jeruzalem ne za njegovega kralja. »Ko je namreč kralj Herod to slišal, se je prestrašil in ves Jeruzalem z njim« (Mt 2, 4).
Kraljev odziv je bil takojšen. Modri so vprašali »Kje je?« in on, idumejski kralj, ki se je dobro zavedal, da Mesija, ki so ga pričakovali, ne pripada njegovemu rodu, je takoj vedel, kaj mora storiti, da ga bo našel. Dal je sklicati izvedence, se pravi velike duhovnike in pismouke, zlasti slednje, ki so bili resnični strokovnjaki za Sveto pismo; vztrajno je spraševal, da bi zvedel za kraj, kje se je moral roditi Kristus, Mesija (Mt 2,4). Odgovor je bil jasen: »V Betlehemu v Judeji, kajti takole je pisano po preroku« (Mt 2,5).
Herod in strokovnjaki vedo, kar pravijo Pisma. Vendar pa napisanih besed ne sprejemajo kot resničnega oznanila, ki je v tistem trenutku namenjeno njim. Herod hoče samo poizvedeti, medtem ko se pismouki in duhovniki omejijo na to, da posredujejo rezultate svojih raziskav, ne sprejemajo pa tega kot Božje sporočilo, ki odmeva in se izpolnjuje v »njihovem danes«. Izginejo s prizorišča, da se vrnejo k svojemu običajnemu delu preučevanja in bogoslužja. Beseda Svetega pisma zanje še naprej ostaja zgolj predmet študija, spominjanje neke preteklosti, kakor se spominjamo mrtvih. Samo Herod na svoj način išče naprej. Pokliče modre, da bi od njih natančno poizvedel o času, ko se jim je prikazala zvezda. V svojem imenu jih je nato poslal v Betlehem in jim zadal nalogo poizvedovanja ter jih prosil, naj ga o vsem obveščajo, »da se mu pojdem« – pravi – »tudi jaz poklonit«. Šele potem bi se mogel odločiti, kaj naj stori. (po: M. Galizziju)
Gospodovo razglašenje – Sveti trije kralji
MODRI Z VZHODA
Prišli so iznenada, v dolgi karavani. Skoraj bi se jih prestrašili.
Čudežna zvezda nam je razjasnila skrivnost.
Bili so modri in bogati. Trije kralji.
Obsuli so nas z orientalskimi darovi in skupaj smo častili Dete.
Na tiho so se poslovili in se kakor skrivoma usmerili nazaj proti vzhodu.
Jožef nas je hipoma prebudil sredi noči in pognali smo se v beg proti zahodu. Za nami se je grozeče plazila senca srditega kralja Heroda.
(po: S. Janežiču)
V bogoslužju imenujemo praznik tudi razglašenje Gospodovo. Velja za enega najstarejših praznikov v Cerkvi. Njegova zgodba je znana. Ob času Jezusovega rojstva se je na Vzhodu prikazala čudovita zvezda. Modri – tako jim pravi evangelij – so bili učeni možje odličnega rodu, ki so imeli pri vladarjih velik vpliv. Zato jim pravimo kralji. Razsvetljeni od milosti, nemara poučeni po Balaamovi prerokbi, ki so jo poznali tudi v Arabiji, so šli na pot in prišli v Jeruzalem. Tam so spraševali: »Kje je novorojeni judovski kralj? Videli smo namreč, da je vzšla njegova zvezda, in smo se mu prišli poklonit«
Herod in z njim ves Jeruzalem so se prestrašili. Verjetno se je to modrim zdelo čudno. Zakaj pred Odrešenikom sveta trepečejo lastni rojaki? Herod je sklical velike duhovnike in pismouke in ti so mu povedali, da se mora po prerokovem zapisu novi kralj roditi v Betlehemu. Toda nihče od njih se ni zganil, da bi šel v Betlehem. Tedaj je Herod poslal modre kot nekakšne skrivne policiste, naj gredo v Betlehem, vse poizvedo in mu pridejo poročat, da se mu bo šel tudi on poklonit. Ko so odšli proti dve uri oddaljenemu Betlehemu, se jim je spet prikazala zvezda, da jih poplača za njihovo vero. Vodila jih je in obstala nad hišo, kjer je bilo Dete. Tam so padli predenj, ga molili in mu darovali zlata, kadila in mire. V spanju opomnjeni se niso vrnili k Herodu, temveč so po drugi poti odšli v svojo domovino.
Kasnejša legenda dodaja, da je bilo kraljem ime Gašper, Melhior, Baltazar, da so živeli še kakšnih trideset let v svoji domovini, da je prišel v tiste kraje apostol Tomaž, jim vse povedal o Kristusovem trpljenju in jih krstil. Njihove zemeljske ostanke so prenesli najprej v Carigrad, od tod v Milano, v 12. stoletju pa v Köln, kamor so tudi naši predniki radi romali. (po:www.ozare.si)
Naslovljeno na vas
Vzpodbuda v novem letu
BITI KRISTJAN
Biti kristjan pomeni verovati, da je Jezus Kristus odrešil ljudi, jih osvobodil vsega, kar jih stiska; pomeni iti na delo, da bi sreča, ki jo Bog hoče, prišla k vsem ljudem, ki so vklenjeni v zlo; pomeni delati z Jezusom Kristusom dobra dela, ki odrešujejo, osvobajajo, prinašajo ljudem upanje, in dela, ki jim omogočajo, da živijo pokončno, resnično in ponosno kot sinovi in hčere, ki jih Oče ljubi.
Biti kristjan pomeni verovati v Kristusa; pomeni biti pripravljen iti po njegovi poti in biti oznanjevalec in izpolnjevalec veselega oznanila.
Odločil sem bom za to! Letos bom boljši kristjan kot minulo leto! (po: A. Hariju)
CERKVENO LETO
Začenjamo novo koledarsko leto, a to se razlikuje od cerkvenega leta. V čem je pravzaprav razlika?
Vse leto se ob nedeljah in praznikih živo spominjamo najpomembnejših dogodkov Jezusovega odrešenja in življenja Cerkve – božjega ljudstva. Razvrstitev nedelj in praznikov pa imenujemo cerkveno leto.
To se začenja z adventnim časom, s prvo adventno nedeljo. Advent pa traja štiri adventne nedelje do 24. decembra. To je čas pričakovanja in priprave na Gospodov prihod.
Božični čas imenujemo obdobje, v katerem praznujemo Jezusovo rojstvo, dogodke iz njegovega otroštva in mladosti. Sveti večer 24. decembra je začetek praznovanja božičnih skrivnosti. Spominjamo se Jezusovega prihoda v zgodovini, obhajamo praznik njegovega rojstva (božič, ki je 25. decembra) in pričakujemo njegov prihod v slavi ob dovršitvi sveta. Božični čas se konča s praznikom Jezusovega krsta. Božične pesmi pojemo po stari navadi ob jaslicah vse do Jezusovega darovanja v templju (2. februarja – svečnica), ko jaslice pospravimo.
Čas med letom je obdobje cerkvenega leta zunaj adventnega, božičnega, postnega in velikonočnega časa. Prvi del traja od praznika Jezusovega krsta do pepelnice, drugi pa od binkošti do prve adventne nedelje.
V postnem času se pripravljamo na velikonočne praznike. Prične se na pepelnično sredo ali pepelnico, traja štirideset dni in ima šest postnih nedelj. Šesta se imenuje cvetna nedelja, teden od cvetne nedelje do velike noči pa veliki teden.
Velikonočni čas se začne z veliko nočjo, ki je največji krščanski praznik. Traja petdeset dni in ima sedem velikonočnih nedelj. Štirideset dni po veliki noči je praznik Gospodovega vnebohoda. Deset dni kasneje so binkošti, praznik prihoda Svetega Duha. Do tega dne pri bogoslužju prižigamo velikonočno svečo. Z binkoštnim praznikom končamo velikonočni čas.
Verski tisk je zelo dober spremljevalec skozi cerkveno leto, zato (p)ostanite njegovi naročniki!
MAŠNI NAMENI
NED—6.1.
Razglašenje Gospodovo
Sv. trije kralji – Gašer, Miha, Boltežar
7.30 češčenje
8.00 za vse župljane—žive in rajne
9.30 za +Leopolda Fonda
10.30 za +Franca Šrama in starše (v Šentrupertu)
PON—7.1.
Rajmund Penjafortski, duhovnik
17.00 za +Štefana in Milico Koprivšek
TOR—8.1.
Severin Noriški, opat
17.00 za Silvestro Završnik
SRE—9.1.
Hadrijan, opat
17.00 za +Martina Nemca
ČET—10.1.
Gregor Niški, škof, cerkveni učitelj
15.30 za +Leopoldino Novak (v Šentrupertu)
17.00 za dobrotnike
PET—11.1.
Pavlin Oglejski, škof
17.00 za +Ano Laznik -osmina
SOB—12.1.
Tatjana (Tanja), mučenka
17.00 za +Jožeta -oblet. In vse Murnove
NED—13.1.
Jezusov krst
Hilarij, škof, cerkv. uč.
7.30 češčenje
8.00 za vse župljane – žive in rajne
9.30 za +Jakoba Dreva -oblet., v. njegove
po mašah bodo c. ključarji sprejemali vaš dar za ogrevanje. Bog povrni!
Versko srečanje za odrasle bo v sredo ob 19.00 uri v Domu srečanj. To bo začetno srečanje – »za zagrevanje« z zanimivim svetopisemskim filmom Egiptovski Jožef. Lepo vabljeni.
Mladinski – srečanje za fante in dekleta bo v soboto ob 19.00 uri v domu srečanj. Mladi, lepo vabljeni. Sedaj – na začetku leta povabite še druge
Bralci v nedeljo: I. Blatnik Lucija, Matjaž Rožič II. Simeona Rakun, Ana Šlander
Dežurni ministrant(ka): Anja in Luka Rožič Plazovnik
Urejanje, (krašenje) župnijske cerkve: Gomilsko