BESEDA ŽIVEGA BOGA
Ko so ga (starši) zagledali, so se zavzeli in njegova mati mu je rekla: »Otrok, zakaj si nama to storil? Glej, tvoj oče in jaz sva te žalostna iskala.« In rekel jima je: »Kaj sta me iskala? Ali nista vedela, da moram biti v tem, kar je mojega Očeta?«Toda ona nista razumela besed, ki jima jih je rekel. (Lk 2,48–50)
BESEDA O BESEDI
JEZUS GRE SVOJO POT (Lk 2,41-52)
V dogodku, ki se je zgodil v templju, je Marija podzavestno spoznala, da je ta ločitev odraščajočega Jezusa dejansko le predigra tiste zadnje, boleče ločitve od Sina, ki jo čaka na Kalvariji.
Morda se nam zdi čudno, kako sta starša mogla izgubiti Jezusa. Razumeli bomo, če upoštevamo tedanje običaje. Na romanju so se ljudje družili po skupinah. Možje so običajno hodili skupaj, žene skupaj, odraščajoči fantje pa spet posebej. Skupaj so se zbrali le tedaj, ko so se ustavili na počivališču ali tam, kjer so prespali. Tako sta Jožef in Marija šele zvečer odkrila, da Jezusa ni bilo med romarji, ki so se vračali iz Jeruzalema. Ko ga nista našla, sta se, kljub celodnevni utrujajoči hoji, takoj obrnila in ga šla iskat.
Lahko si predstavljamo grozo, ki jo je občutila Marija, ko je spoznala, da se je Jezus, njen ljubljeni otrok, izgubil. Jožef in Marija sta tri dni doživljala smrtni strah. Izgubljenega otroka sta iskala med sorodniki in znanci, a zaman. Na koncu sta stopila še v tempelj, morda zato, da bi prosila Boga, naj jima pomaga iskati Jezusa – in tam sta ga našla! Obred »bar micvah« je že davno minil, Jezus pa je še vedno bil med učitelji postave, vendar ne kot učenec, ki bi se učil od judovskih učenjakov, temveč kot suveren učitelj postave, tako da so se vsi čudil njegovi modrosti.
Ko ga starša torej najdeta v templju, sledi tisti znani prizor z Jezusovimi besedami: »Kako da sta me iskala? Mar nista vedela, da moram biti v tem, kar je mojega Očeta?« (Lk 2, 48-49), ki jih starša preprosto nista razumela. To je presegalo njuno razumevanje Božjih načrtov.
Boleče spoznanje: Marija ni več razumela svojega otroka! Njegova pot se ločuje od njene, njegove misli so daleč nad njenimi. Jezus se ji odmika! Tipično: odraščajoči otrok začne hoditi svojo pot. (Po: J. Kužniku)
Sveta družina
V pripovedi o dvanajstletnem Jezusu v templju Luka prikaže prvi družinski konflikt. Jezus se dela samostojnega. Ne vrne se s staršema. Ko ga po treh dneh brezplodnega iskanja najdeta v templju, sedi sredi med učitelji, jih posluša in sprašuje (Lk 2,46). V Marijinih besedah zvenita očitek in bolečina, ki ji jo je pripravil njen sin: »Otrok, zakaj si nama to storil? Glej, tvoj oče in jaz sva te z bolečino iskala« (Lk 2,48). Jezusov odgovor staršema je nerazumljiv. Jezus imenuje Boga svojega Očeta. Njemu pripada, ne svojima staršema. Jezus v omenjenem odlomku prvič v Lukovem evangeliju govori o Bogu kot svojem Očetu. Starša morata tako sprejemati tujost svojega otroka. Evangelist tukaj ne prikazuje družine brez napetosti, temveč družino s konflikti, ki jih poznamo vsi: s trpljenjem zaradi drugačnosti otrok, z bolečo izpustitvijo otroka, z nerazumevanjem njegove poti.
Toda temu pubertetniškemu konfliktu ponovno sledi opis idealne slike: »Jezus pa je napredoval v modrosti, starosti in milosti pri Bogu in pri ljudeh« (Lk 2,52). Ideal in stvarnost se menjujeta. Jezusu pripadata oba pola. Enako pripadata oba pola tudi vsem nam. Le v napetosti med bližino in razdaljo, med razumevanjem in nerazumevanjem, med skupnostjo in odtujenostjo rastemo v podobi, ki je všeč Bogu in ki ustreza naši notranji lepoti. (Po: Anselmu Grünu)
Življenje bi bilo čisto drugačno,
če bi se znali bolj spoštovati.
Vsepovsod.
Še prav posebno
pa je spoštovanje
potrebno v družini,
kjer živimo najtesneje
drug ob drugem.
(Metka Klevišar)
Naslovljeno na vas
»Ko je bilo dopolnjenih osem dni, so mu dali ime Jezus, kakor je bilo imenovan po angelu, preden je bil spočet« (Lk 2,21). »Jezus« je prvo ime, ki ga Cerkev napiše na naslovno stran novega koledarja, na portal vsakega novega leta! V tem imenu začnimo pisati svojo kroniko tudi za to leto.
Prvi dan novega leta obhajamo praznik Marije, Božje matere, nje, ki je iskala in uresničevala Božjo voljo. Naj bi po njenem zgledu vsak dan ponavljali: Zgodi se tvoja volja! Tedaj bodo vsi dnevi novega leta srečni in za vse blagoslovljeni.
Božičnega praznovanja si ne moremo predstavljati brez Marije, matere Božjega Sina. Tako je nujno navzoča tudi, ko praznujemo božično osmino. Prvi dan leta je posebej posvečen Mariji oz. njenemu Božjemu materinstvu. Marija je najtesneje povezana s skrivnostjo Božjega učlovečenja, pa tudi s skrivnostjo človeškega odrešenja. Da je Marija Božja Mati, je najstarejša verska resnica o Mariji. Vesoljna Cerkev je to resnico sprejela že na koncilu v Efezu v 5. stoletju. II. vatikanski koncil pa pravi o Mariji v povezavi s to versko resnico takole: »Iz nje je Božji Sin privzel človeško naravo, da bi s skrivnostmi svojega življenja na zemlji osvobodil človeštvo od greha«. (Po: www.hozana.si)
Srečno in blagoslovljeno novo leto!
A s tem bi radi povedati nekaj več.
Ne samo želimo, ampak to tudi verujemo.
Zato bere Cerkev v novoletnem bogoslužju: »Gospod naj te blagoslovi in te varuje. Gospod, naj da sijati svoje obličje nad tabo in naj ti bo milostljiv. Gospod naj dvigne svoje obličje nadte in ti podeli mir« (4 Mz 6,24–26).
VOŠČILO: V Božjem imenu, s praznikom Božje matere Marije sprejmimo novo leto kot Božji dar, kot novo milost, kot še eno ponujeno priložnost, da bi živeli in delali lepše in bolje. Naj bomo pri tem uspešni!
Radio Ognjišče pripravlja za staro leto /silvestrovo/ bogat program z duhovno vsebino. Ob prestopu v novo leto bo ob polnoči prenos sv. maše. Pridružite se.
MAŠNI NAMENI
NED—30.12.
Sveta družina
Feliks I., papež
7.30 češčenje
8.00 za vse župljane—žive in rajne
9.30 za +starše Dobnik, Vitanc in vse sorod.
blagoslov otrok
blagoslov konj, ki je bil na Štefanovo odložen
PON—31.12.
Silvester, papež
Staro leto
17.00 v zahvalo za darove v 2012. letu
zahvalna molitev
Leto Gospodovo 2013
TOR—1.1.
Državni praznik
Marija, sv. Božja mati
Novo leto, dan miru
8.00 za Božji blagoslov in Marijino varstvo
9.30 za +Ivana Rajoveca
SRE—2.1.
Bazilij Veliki, Gregor Nacianški, škofa, c. uč.
17.00 za vse verne rajne
ČET—3.1.
Presveto Jezusovo ime
Prvi četrtek
15.30 za +Silvestro Rovšnik oblet. (v Šentrupertu)
17.00 za duhovne poklice
molitev za duhovne poklice
PET—4.1.
Elizabeta Seton, redov.
Prvi petek
17.00 za +Mihata Pustoslemška in njegove
litanije Jezusovega srca
SOB—5.1.
Emilijana (Milena), dev.
Prva sobota
17.00 za +Friderika in Justino Šram
litanije Matere Božje
NED—6.1.
Gospodovo razglašenje
Trije kralji – Gašper, Miha, Boltežar
7.30 češčenje
8.00 za vse župljane – žive in rajne
9.30 za +Leopolda Fonda – oblet.
10.30 za +Franca Šrama (r. d.) in starše (v Šentrupertu)
Poslovimo se od tega leta kot kristjani: zahvalimo se za vse dobro, pa tudi za manj dobro, saj vemo, da bi bilo lahko še slabše. Začnimo novo leto z Bogom in Marijo že prvi dan. Potem pa ne prezrimo prvega četrtka, prvega petka in prve sobote – prvih v novem letu. Na prvo nedeljo v letu pa bo tudi praznik – Gospodovo razglašenje ali sv. Trije kralji. Ta dan je tudi misijonski dan otrok, ko naj bi zbrali sadove advetne misijonske akcije, ki jo je usmerjal adventni koledar.
Bralci: na praznike naj bo vsak pripravljen brati, ko bo pri sv. maši
v nedeljo: I. Tilen Hadolin, Sonja Mandelc II. Maja Rojnik, Marko Vasle
Dežurni ministrant(ka): Martin Orožim, Nejc Lončar
Urejanje, (krašenje) župnijske cerkve: Zakl