BESEDA ŽIVEGA BOGA
Ko so to slišali, so se vsi v shodnici razsrdili. Vstali so, ga vrgli iz mesta in odvedli na rob hriba, na katerem je bilo njihovo mesto sezidano, da bi ga pahnili v prepad. Toda on je šel po sredi med njimi – in je odhajal. (Lk 4,28–30)
BESEDA O BESEDI
TODA ON JE ŠEL PO SREDI MED NJIMI (Lk 4,21-30)
Koliko je dandanašnji ljudi, predvsem mladostnikov, mladih družin, ki so Boga zavrgli, izrinili iz svojega življenja. So samozadostni in mislijo, da ga ne potrebujejo; obisk maše in druženje z Bogom so zamenjali za obiske koncertov, športnih prireditev in v zadnjem času predvsem večjih nakupovalnih središč, njihovih svetišč; svoje otroke prej kot v cerkev ali k verouku pošiljajo na treninge in zunajšolske dejavnosti, namesto da bi jih, ko začnejo obiskovati verouk, spremljali k maši in bili z njimi, pa jih navadno pripeljejo le do cerkvenih vrat, po maši pa jih pridejo iskat.
Spomnim se, kako je bilo, ko sva z ženo šla na sprehod. Dohitela sva dedka in babico z vnučkom. Prisluhnila sva, s kakšnim navdušenjem jima je pripovedoval o verouku, o pesmici, ki so se je naučili in zapeli, o tem, kaj jim je katehistinja pripovedovala o Jezusu in njegovih učencih. Dragi starši, ne jemljite otrokom tega veselja, spremljajte jih in se veselite z njimi.
In ravno zaradi otrok nas Bog, kljub vsem našim napakam, slabostim in samozadostnosti, ko mislimo, da v življenju ničesar več ne potrebujemo, nikoli ne zapusti. Vedno hodi sredi med nami, četudi se tega ne zavedamo, ne obupa, ampak potrpežljivo čaka. Čaka na čas, ko ga bomo spet potrebovali, ga spet našli in se vrnili k njemu, on pa nas bo sprejel z vso ljubeznijo, kakor lahko le oče sprejme svoje otroke.
Ljudje so danes še kako lačni duhovnosti; tavajo v temi, iščejo luč, potrebujejo nekoga, v katerega lahko verujejo, ki se mu lahko zaupajo; nekoga, ki jih bo poslušal in ne spraševal, ki jim bo dajal ljubezen, varnost in zavetje. In nenazadnje, »ki bo šel sredi med njimi in hodil dalje« ne glede na to, če ga bodo kdaj hoteli pahniti iz svojega življenja. (po: M. Ruprehtu)
4. nedelja med letom
V himni ljubezni, ki smo ji prisluhnili v drugem berilu 4. navadne nedelje, nam apostol Pavel izrazi, kako lahko bogastvo ljubezni objame naše bivanje. Ljubezen je moč, ki jo Sveti Duh zbudi v našem srcu – ali z izkušnjo, kako nas nekdo ljubi ali z duhovno izkušnjo Božje ljubezni. Ljubezni ne moremo opisati niti kot čustvo niti kot sad naše volje. Zdi se kot samostojna sila, ki deluje v našem srcu in vpliva na vse naše odnose. Ljubezni ne moremo opisati niti kot čustvo niti kot sad naše volje. Zdi se kot samostojna sila, ki deluje v našem srcu in vpliva na vse naše odnose. V Pavlovi pesmi o ljubezni ni povezave s Kristusom. V njej nam tudi ne pove, ali misli na ljubezen do Boga ali do ljudi. Govori le o ljubezni. Apostol tu odgovarja na splošno človekovo hrepenenje po ljubezni, ki prežema naše življenje. Šele z ljubeznijo postane življenje vredno življenja.
Pavel v tem svojem pisanju niti ne moralizira niti ne opisuje ljubezni preveč vzneseno. Preprosto bi nam rad prikazal, kakšno je življenje, ki ga vodi moč ljubezni. Ne govori o ljubezni med možem in ženo, ampak o ljubezni kot duhovni moči. Kdor čuti v sebi ljubezen, temu življenje uspeva, vse dobiva novo podobo in nov okus. (po: O čudežu ljubezni)
Sveto pismo obsega 72 knjig: 45 knjig Stare zaveze in 27 knjig Nove zaveze. Te knjige so nastajale v dolgem obdobju nad tisoč let (ok. 1000 pred Kristusom do 100 po Kristusu). Napisali so jih različni pisatelji v hebrejščini, aramejščini in grščini, vendar vsi ob navdihu Svetega Duha, tretje Božje osebe enovite Svete Trojice.
Sveto pismo so zgodaj začeli prevajati, zlasti v latinščino (sv. Hieronim v 4. in 5. stoletju), in potem postopoma v druge jezike sveta, tudi v staro slovanščino in nato tudi v slovenščino.
Sveto pismo ob svojem poslanstvu spada tudi med najpomembnejše knjige svetovne književnosti. (po: S. Janežiču)
Čutimo, da vsaka sprava
prinaša veselje, pa naj gre
za spravo med dvema
ali med človekom in Bogom.
Kristus nas ne kliče k debatiranju,
ampak k čisto preprostim
konkretnim dejanjem − kliče nas,
da postanemo nosilci dobrote.
(brat Roger)
Naslovljeno na vas
Prešeren ali memento srca
Prešernovo stoletje je bilo za krščanstvo posebej težko. Naj omenimo samo dvoje: na kulturni ravni znanstveni napad na verodostojnost Svetega pisma, na družbeni ravni pa razpad stoletne papeške države. Filozofija stoletja, stoletja Marxa, Hegla in deloma že Freuda, je bila daleč od krščanstva. Prav tako zastonj iščeš Kristusa pri pesnikih stoletja – Goetheju, Heineju, Byronu, Shelleyu, Leopardiju, Foscolu. Kako torej to, da se bolj kot pri vseh teh čutiš v nekakšnem območju Kristusovega križa pri našem Prešernu?
Kdo bi utegnil to razložiti z obilnimi krščanskimi aluzijami v Prešernovi poeziji, še najbolj pa z njegovim Krstom pri Savici. Kdo drug bi lahko navedel izjavo njegove sestre Lenke, da je namreč Prešeren zadnje leto pred smrtjo bral Sveto pismo v latinščini in Hojo za Kristusom v nemščini.
Danes, v plehkobi postmoderne, kristjanu ni treba teh referenc, da se čuti pri Prešernu doma. Odpre Sonetni venec, pa začuti: tu nisem sredi besednega športa ali metaforične telovadbe, ampak v templju. Ja, v nečem veličastnem, kjer gre pesniku zares, zares do besede in zares do usode. Zares mu gre pri ljubezni, pri domovini, pri smrti, pri svobodi. In zares mu gre tudi pri krščanstvu. Nima se za njegovega vernika, a nagonsko čuti veličino duhovnega in zgodovinskega pojava Kristusove religije.
Kdor je pri nas govoril o »preseganju Prešerna«, tistemu je dejansko šlo za preseganje zaresnega odnosa do besede in do življenja. Zato v brezvrednotju današnje kulture dejansko za Prešerna ni mesta, kakor ni mesta za temeljno resnoben odnos do skrivnosti biti, do življenja in smrti. »Jaz sem svoja!« si pravi danes umetnost, kakor si pravi ženski obraz na nekaterih plakatih. Se pravi neodvisna od resnice in vrednote.
Zato je naravno, da se mora danes Prešernu počutiti najbliže kristjan, ki se mu vrednote resnice, ljubezni, pravice in svobode istovetijo s samo Resnico, Ljubeznijo, Pravico, Svobodo, se pravi s Kristusom. Ta najvišja vrednota mu ovrednoti vse, vključno s kulturo in z umetnostjo, vključno s poezijo največjega narodnega pesnika.
Postmoderna estetika je izključila iz poezije srce. A Prešernove pesmi iz »srca svoje so kali pognale«. Iz srca, ki je sočustvovalo s trpljenjem sveta.
V resnici brez srca ni nič, ne v človeških odnosih ne v umetnosti. Prešeren, človek velikih čustev, je tudi opozorilo naši igračasti postmoderni, da je treba jemati življenje in kulturo zares, ne samo z možgani, ampak tudi, če že ne predvsem, s srcem v rokah. (po: A. Rebuli)
MAŠNI NAMENI
NED—3.2.
4. nedelja med letom
Blaž, škof, mučenec
7.30 češčenje
8.00 za vse župljane—žive in rajne
9.30 za +Radota Dreva in njegove
10.30 za +Ivana Štuseja (v Šentrupertu)
PON—4.2.
Gilbert, redovni ustanovitelj
17.00 ne bo sv. maše
TOR—5.2.
Agata, devica, mučenka
17.00 za +Kristino Pirc in njene
SRE—6.2.
Pavel Miki, duhovnik, drugi japon. mučenci
17.00 za +starše in vse Tiseljnove
ČET—7.1.
Rihard, kralj
Prvi četrtek
15.30 za +Vinkota Burkelc -oblet. (v Šentrupertu)
17.00 za duhovne poklice
Molitev za duhovne poklice
PET—8.2.
Prešernov dan
Hieronim Emiliani, redovni ustanovitelj
17.00 za +Marijo in Ivana Grah
Duhovni dnevi starejših (DDS) od 15.00 do 19.30
SOB—9.2.
Apolonija, devica, mučenka
17.00 za +Jožefa (r. d.) in Frančiško Rožič
DDS: od 10.00 do 19.30
NED—10.2.
5. nedelja med letom
Sholastika, devica, redovnica
7.30 češčenje
8.00 za vse župljane – žive in rajne
9.30 za +Viljema in Pavlo Natek
DDS: od 9.00 do 12.00
Verouk: ta ponedeljek imata verouk samo 1. in 2. razred, ostalim pa je preložen na sredo ob običajni uri. Prosim za razumevanje in upoštevanje te spremembe.
Versko srečanje za odrasle bo v sredo ob 19.00 uri v Domu srečanj. Tema večera bo Zgodovinski okvir dogodkov, ki so nam dali slovenske pričevalce 20. stoletja – med kandidati sta tudi dva naša rojaka – Izidor Završnik in Janez Rančigaj. Voditelj-gost večera bo prof. cerkvene zgodovine p. dr. Metod Benedik. Pridite, povabite še druge.
Sestanek za starše veroučencev za starše sedmega razreda (gomilske in šetrupertske skupine) bo v petek ob 15.45 uri v župnijskem Domu srečanj. Starši, pridite zagotovo.
Mladinski bo v soboto ob 19.00 uri v domu srečanj. Mladi, lepo vabljeni.
Bralci v nedeljo: I. Sonja Mandelc, Jure Vasle II. Maja Rojnik, Barbara Trogar
Dežurni ministrant(ka): Klemen Jernejc in Lucijan Semprimožnik
Urejanje, (krašenje) župnijske cerkve: Gomilsko