BESEDA ŽIVEGA BOGA
Ko pa ga niso nehali vpraševati, se je vzravnal in jim rekel: »Kdor izmed vas je brez greha, naj prvi vrže kamen vanjo.« In spet se je pripognil in pisal po tleh. Ko pa so to slišali, so drug za drugim odhajali ven – počenši od najstarejših – in je ostal sam in žena v sredi. (Jn 8,7–9)

BESEDA O BESEDI
PODROČJE SPOPADA (Jn 8,1-11)
Priče smo spopadu, ki se v njem odloča o življenju in smrti. Žena se je spozabila in prestopila Mojzesovo postavo. Čuvarji te postave – pismouki in farizeji – zahtevajo kazen, ki je po zakonu za takšne prestopke predpisana, to je kamenjanje.
Če pa si dogodek pogledamo pobliže, vidimo, da so pismouki in farizeji ženo in njen greh uporabili le za sredstvo, da bi se spopadli z Jezusom. Računali so, da se bo Jezus za grešnico zavzel in jo zagovarjal. To jim bo dalo priložnost, da ga bodo pred ljudstvom očrnili kot zagovornika prešuštva in zaničevalca postave. Morda jim bo uspelo celo naščuvati ljudi, da bodo poleg grešnice kamenjali še njega.
Jezus je spregledal njihovo zvijačo in z nekaj besedami dogajanje popolnoma preusmeril. Ženinim tožilcem je dal vedeti, da pravo področje spopada ni med ženo in njimi, prav tako ne med njim in njimi, temveč nekje drugje: v njihovih srcih. Farizej, odvrni pogled od grešne žene, zazri se v svojo grešnost, z njo se spopadi! Za tvoj greh gre, ne za njen, za to gre, kakšen si ti, kakšen ne bi smel biti in kakšen bi moral biti.
Kakšen bi moral biti? Pravičen. Izpolnjevalec postave. Poštenjak v odnosu do sebe, do okolja, do ljudi in do Boga.
Kaj pa si? Kršilec postave. Grešnik. Postava, ki se z njo spravljaš nad bližnjega, te graja: Obsodi najprej sebe! Kamen, ki ga vihtiš v roki, da bi ga zagnal v drugega, ti kliče: Zaženi ga vase! Če te že veseli spopadati se s kakšnim grehom, se spopadaj s svojim; ta je zate življenjskega pomena. (po: Beseda da Besedo)

5. postna nedelja – tiha     

IMAMO PAPEŽA – FRANČIŠKA I.
Bogu hvala!
Jorge Mario Bergoglio se je rodil 17. decembra 1936 v Buenos Airesu staršem italijanskega rodu. Študij kemije je končal z diplomo. V Villa Devoto je vstopil v bogoslovje, 11. marca 1958 pa je stopil v noviciat v Družbi Jezusovi. Humanistične študije je leta 1963 končal v Čilu. Ko se je vrnil v Buenos Aires, je študiral filozofijo. V letih med 1964 in 1965 je poučeval književnost in psihologijo na dveh ustanovah. V letih med 1967 in 1970 je v San Miguelu študiral teologijo. Duhovniško posvečenje je prejel 13. dec. 1969.
Večne zaobljube v jezuitskem redu pa je opravil 22. aprila 1973 v Španiji. Vzgojitelj novincev v San Miguelu je bil v letih 1972 in 1973. Obenem je bil profesor na teološki fakulteti, svetovalec jezuitske province ter rektor. V letih 1973 do 1979 je bil provincial argentinskih jezuitov. Leta 1980 je bil premeščen v San Miguel, kjer je bil šest let rektor semenišča. Obenem je bil župnik v kraju San José.

Marca 1986 je odšel na doktorski študij v Nemčijo. Po vrnitvi v domovino je bil v Cordobi duhovni voditelj in spovednik.. Je avtor več knjig.
Leta 1992 je bil imenovan za pomožnega škofa v Buenos Airesu; za nadškofa pomočnika iste nadškofije pa leta 1997. Ob smrti kardinala Quarracina je leta 1998 postal krajevni nadškof. Hkrati je bil tudi ordinarij za vernike vzhodnega katoliškega obreda.
Papež Janez Pavel II. ga je 21. februarja 2001 imenoval za kardinala. Med leti 2005 in 2011 je bil predsednik Argentinske škofovske konference. Odločno se je zavzemal za kulturo življenja in je nasprotoval evtanaziji. Ostro je nasprotoval argentinski vladi, ki je želela uzakoniti istospolne poroke.
Kardinal Bergoglio je v rimski kuriji opravljal različne službe. Bil je član Kongregacije za kler, Kongregacije za bogoslužje in disciplino zakramentov, Kongregacije za ustanove posvečenega življenja in družbe apostolskega življenja. Bil je tudi član Komisije za Latinsko Ameriko in Papeškega sveta za družino.
Znan je po osebni skromnosti, zvestobi tradiciji, zavezanosti socialni in družbeni pravičnosti.
Kardinali so ga 13. marca 2013 v petem krogu glasovanja kot prvega Neevropejca izvolili za 266. rimskega škofa in pastirja vesoljne Cerkve. Izbral si je ime Frančišek.

Molimo zanj!

Naslovljeno na vas

K pripravi na polno praznovanje velike noči spada spoved

OBRED SPOVEDI

• Na začetku spovedi pozdravim, lahko z besedami: Hvaljen Jezus! Spovednik odgovori: Na vekomaj, amen.
• Pokrižam se: V imenu Očeta…
• Spovednik morda glasno ali tiho zmoli: Bog, ki razsvetljuje človeška srca, naj ti pomaga, da boš prav spoznal/a svoje grehe in dosegel/la Božje usmiljenje. Amen.
• Najprej povem, kdaj sem bil/a zadnjič pri spovedi.
• Nato se na kratko predstavim: svoj stan (sem poročen/a, samski/a), družino (mati, oče, dijakinja, študent, babica, tast…).
• Povem svoje grehe, stiske, nemoči: … Iskreno povem vse, kar vem, da ni bilo prav pred Bogom. Pa tudi druge stvari, ki jih želim izročiti Bogu, kjer želim, da se me Bog dotakne s svojim usmiljenjem, da me ozdravi, osvobodi, da mi pomaga. Zaključim lahko z: Moj Jezus usmiljenje! ali drugače povem, da sem končal. Če imam kakšno vprašanje, če bi se rad o čem pogovoril, seveda lahko storim tudi to.
• Duhovnik mi bo morda spregovoril kakšno besedo, postavil kakšno vprašanje in povedal, kaj naj storim za pokoro.
• Nakar zmolim kesanje: Moj Bog žal mi je, da sem grešil/a in žalil/a tebe, ki si moj najboljši Oče. Trdno sklenem, da se bom poboljšal/a, pomagaj mi s svojo milostjo. Amen.
• Duhovnik mi bo sedaj dal odvezo: Bog Oče usmiljenja, ki je s smrtjo in vstajenjem svojega Sina svet spravil s seboj in poslal Svetega Duha v odpuščanje grehov, naj ti po služi Cerkve podeli oproščenje in mir. In jaz te odvežem tvojih grehov v imenu Očeta in Sina in Svetega Duha.
• Odgovorim: Amen.
• Spovednik bo morda povabil k zahvali Bogu z besedami: Zahvaljujmo se Gospodu, ker je dober!
• Odgovorim: Ker vekomaj traja njegova dobrota!
• Spovednik lahko zaključi še z besedami: Bog ti je odpustil grehe. Pojdi v miru.
• Odgovorim: Bogu hvala!

Priložnosti za sv. spoved bo dovolj: vsak dan vsaj pol ure  pred sv. mašami. Tuj spovednik bo to nedeljo, v petek,
Veroučenci  med tednom pred mašami (4. in 5. razred v pon., 6. v tor. , 7. v sre., 8. v čet., 9. v pet., trnavski in šentrupetski lahko v šetrupertu  v čet. ob 15.00.
Starejši in bolni pa ob obisku duhovnika: na Gomilskem in Šmatevžu na cvetno nedeljo (24.3) popoldne, v Grajski vasi na veliki ponedeljek dopoldne, v Šetrupertu, Trnavi in Zaklu na veliki torek (26.3.) dopoldne. Če bi želeli ob drugem času, sporočite po tel.

MAŠNI NAMENI

NED—17.3.
5. postna nedelja
Jedrt (Jerica), opatinja
7.30 češčenje,  spovedovanje- tuj spov.
8.00 za vse župljane – žive in rajne
10.00 za +Marijo in Karla Tekavc
Spovedovanje po 10. uri

PON—18.3.      
Ciril Jeruzalemski, škof, cerkveni učitelj    
17.00 za +starše Štrajhar in Vranič

TOR—19.3.
JOŽEF, Jezusov rednik
Začetek tedna družine     
8.00 za +Jožeta Novak /Stopnik
17.00 za +Jožeta Tiselj

SRE—20.3.
Kutbert, opat    
17.00 za +Filipa Slakan (r. d.)

ČET—21.3.
Hugolin, emerit
15.30 križev pot – za spravo in mir (v Šentrupertu)
Za +Medenove
17.00 za +Pavlo -oblet. in Viljema Natek

PET—22.3
Lea, spokornica  
17.00 spokorno bogoslužje, tuj spovednik
za +Marijo (god) in Ivana Knez

SOB—23.3
Gospodovo oznanjenje –
bogoslužno praznovanje        
17.00 za +Dragota -oblet in Antona Šmit

NED—24.3. -CVETNA
6. postna nedelja
Katarina Švedska, redovnica
7.30 češčenje
8,00 za vse župljane – žive in rajne
10.00 blagoslov zelenja – pri pokopališču
za +Mirana Rotar (30. oblet.)

Bog povni vsem, ki ste tako velikodušno sodelovali pri pripravi na nedeljsko slovesnost in dali svoj delež tudi na sami slovesnost – pri kultunem programu, pri sv. maši in strežbi!
V tem tednu: bo priprava na cvetno nedeljo – naredite lepe butare – pri čemer naj sodelujejo tudi otroci. Bo pa tudi čas za pripravo na največji krščanski praznik – veliko noč-
Seja župnijskega pastoralnega sveta bo v sredo ob 19.30 uri v Domu srečanj. Vsi člani, lepo vabljeni.
Mladinski: v soboto ob 19.00 uri v Domu srečanj. Mladi lepo vabljeni.
Bralci v nedeljo: II. Lucija Blatnik, Janez Jelen II. Petra Basle, Marko Vasle
Dežurni ministrant(ka): Leon in Miha Mahor
Urejanje in krašenje župnijske cerkve: Grajska vas