BESEDA ŽIVEGA BOGA
Ko pa je šel dalje, so na pot razgrinjali svoje plašče. In ko se je že bližal pobočju Oljske gore, je začela vsa množica učencev z močnim glasom veselo hvaliti Boga za vsa čudovita dela, ki so jih videli. Klicali so:
»Blagoslovljen kralj, ki prihaja v Gospodovem imenu; mir v nebesih in slava na višavah!« (Lk 19,36–38)

BESEDA O BESEDI
NE SLAVIMO TRPLJENJA, AMPAK LJUBEZEN  (Lk 22,14-23,56)
»Cvetna nedelja Gospodovega trpljenja« – tako najdemo zapisano v bogoslužnih knjigah Cerkve. S cvetno ali oljčno nedeljo stopamo v veliki teden, ki pomeni vrhunec cerkvenega leta. Slednji pa bo doživel vrh v svetem tridnevju, ko se bomo spominjali Kristusovega trpljenja in smrti.
Nekateri v Cerkvi izredno poudarjajo trpljenje, drugi pa prav zato očitajo kristjanom, da smo vera trpljenja in smo pravzaprav neke vrste sadisti, ker toliko premišljujemo trpljenje Jezusa Kristusa. Seveda kristjani ne premišljujemo Kristusovega trpljenja kot takega, ampak za njim gledamo in občudujemo Kristusovo ljubezen. Kristus nas tako ljubi, da gre v trpljenje za nas. Kristjani ne poudarjamo trpljenja, ampak ljubezen. Njegova ljubezen se ne ustavi niti pred križem! »Kristus nam razodeva, da je trpljenje sestavni del ljubezni. Kdor ljubi, prej ali slej trpi. Pa vendar nas prav ljubezen prepriča o smislu trpljenja in o tem, da ga moramo preoblikovati« (Pričevanje svetih ikon, 50). Kristusova ljubezen do ljudi je bila križana. Vsaka ljubezen, če je prava, bo morala po Kristusovi poti, morala bo stopiti na križ ali pa ni pristna. Zavedati se moramo, da bo tudi naša ljubezen v nekem trenutku morala stopiti na križ. Pomislimo samo, kolikokrat je križana zakonska ljubezen! Kolikokrat materinska oziroma starševska! Kolikokrat duhovnikova dušnopastirska ljubezen! Pravzaprav ljubezen postane res prava šele, ko stopi na križ!
Prav ob trpljenju se pokaže človekova veličina. Trpljenje je tudi področje skušnjav in ima človek dve možnosti. Zelo pogosto podleže skušnjavi in reče: »Če bi Bog bil, tega trpljenja ne bi dopustil!« Zato Boga prekolne in neha verovati vanj. Druga možnost pa je, da v trpljenju postane podoben Kristusu. Ob trpljenju se v tem primeru pokaže človekova veličina, saj postane podoben Kristusu, ki ljubi do te mere, da se njegova ljubezen ne ustavi niti pred križem. Bolečina je kot talilna posoda: iz nje lahko priteče očiščena plemenita kovina. Lahko pa slaba žlindra.
Po Kristusovi daritvi na križu trpljenje in žrtev nista več sama sebi namen. Odrešenik je iz ljubezni trpel. Vemo pa, da je to, kar je privzeto v ljubezen, iztrgano smrti (prim 1 Kor 13, 8). »Zato ga je Bog povzdignil nad vse in mu podelil ime, ki je nad vsakim imenom« (Flp 2, 9). Ker ljubezen ostane, ko vse drugo mine, je Kristusovo trpljenje odrešilno. Tudi mi ne trpimo iz svoje moči kot nekakšni heroji, niti ne trpimo sami, ampak je z nami v trpljenju Kristus, ki je šel pred nami skozi trpljenje. Trpel je, da bi nam zapustil zgled ljubezni. (po: B. Rustji)

6. postna nedelja – cvetna  
Če naj bi bil postni čas šola za življenje, sodi k njemu tudi cvetna nedelja, tisti trenutek, ko se v življenju nenadoma vse sprevrže iz »Hozana!« v »Križaj ga!«
Človek se trudi, pogosto poln idealizma in ustvarjalnosti, da bi bilo »več življenja v življenju«, tvega prvi korak za začetek  novega, se izpostavi, se popolnoma razdaja. In potem mi prekrižajo načrte, opustim svoje sanje zaradi drugih obveznosti, resničnost me strezni, pri mojem poletu v višino me nenadoma ustavijo. Iz navdušenja nad novim začetkom padem v brezno neuspeha, brezupa. Moj prihod v Jeruzalem ni veliko drugačen od tistega pred dva tisoč leti: iz vriskanja in triumfa, občudovanja množice, navidezne zmage in uspeha – nastanejo nenadoma krivda in neuspeh, dvom in strah, zapuščenost in obtožbe. Vhod v Jeruzalem z vsemi udeleženci se dogaja  osebno v meni. Iz »vriskanja do neba« postanem »do smrti obupana«. In prav nič mi ni treba čakati na to, da me drugi hočejo pribiti na križ – saj sama najbolje vem, kako to gre.

Da, v življenju so trenutki, ko padeš v prepad – in bolj tvegan je bil vzpon, tem globlji je lahko padec. Tudi to je življenje … in tu ni treba nič olepševati. Kako je to globoko človeško, o tem nam pripovedujejo evangelisti. Tudi Jezus Kristus je iz »Hozana« strmoglavil v »Križaj ga!« Tako zelo je človek, da mu ni prizanešena ta izkušnja – in tako zelo je Bog, da iz ljubezni do nas ljudi solidarno prehodi to pot. »Šel pred pekel …«, tako molimo v apostolski veri. Lahko bi povedali tudi bolj dramatično: Bog, ki prihaja k nam, ki se poda z nami v najtemnejšo temo, nas noče pustiti samih, ko se spotaknemo, ko pademo, ko nas smrt navidez premaga. To je njegova ljubezen do nas, njegova – v pravem pomenu besede – nedosegljiva solidarnost. (po: A. Schwarz)

ČESTITKE
Iskrene čestitke staršem v tednu družine, še posebno materam ob materinskem dnevu! Bog naj vaju blagoslavlja in podpira pri vajinem vzvišenem in odgovornem poslanstvu.
Naj vama bosta sv. Jožef in sv. Mati Marija vzornika in priprošnjika pri Bogu!

Naslovljeno na vas
GOSPODOVO OZNANJENJE, MATERINSKI DAN, SKLEP TEDNA DRUŽINE
Mariji Bog podarja Sina. Marija kljub vznemirjenosti in prestrašenosti sprejema Božji načrt. Tukaj je tudi Jožef. Tudi on sprejema nepoznani načrt. Jezus tako stopa v družino. Hkrati vabi vse nas, da nam družina postane prostor, kjer se člani med seboj sprejemajo. V njej nam ne daje samo fizičnega življenja, temveč obljublja tudi upanje in veselje. Tako družina postaja sposobna sprejemati in ohranjati intimnost posameznika, družinsko tradicijo, zaupanje, upanje ob Gospodu.
Družina postaja sposobna rojevanja novih odnosov, ko si člani izmenjujejo darove, ki so jih prejeli, ko skrbijo za ritem med vsakdanjostjo in praznovanjem; v dobrem in slabem, v prejemanju in dajanju. Vse to je dar, ki ga družina prejema, ohranja in prenaša v življenje med zakoncema in med otroci. V družini je določen ritem, ki je kot bitje srca: je mesto za počitek in ponovni zagon, za prihod in odhod, je mesto miru in sanj, za nežnost in odgovornost.
To atmosfero zakonca ustvarjata že pred rojstvom otrok. Služba ju ne razdvaja od bivanja, družina se uči živeti v sožitju ob delu in v praznovanju. Velikokrat se srečujemo s težavami od zunaj, ki jih težko dobro obvladujemo, toda učenci Gospoda so tisti, ki dane situacije, tudi nerešljive, presolijo z evangeljsko soljo. Posebej nedelja je čas, da najdemo moč upanja, širino svobode, priložnost za srečanja, počitek, osebno in medsebojno soočenje. Nedelja se tako prenese v ves teden naprej, ko je tako vsak dan bolj povezan in manj razpršen, je manj hitenja, več pogovora, več časa za bivanje skupaj in manj obremenjujoč z malenkostmi. Potrebno je, da se večkrat vprašamo, kako v družini živimo, kašne oblike skupnega življenja izbiramo, kakšni so naši načrti, pa tudi težave. Ali se znamo drug drugemu zahvaljevati in se veseliti skupnih trenutkov? (po: Kateheze za VII. svet. srečanje družin)

Priložnosti za sv. spoved bo dovolj: prve tri dni vsaj pol ure  pred sv. mašami.
Veroučenci: kateri še niso opravili sv. spovedi, naj pridejo prvi tri dni ob 16,30 uri.
Starejši in bolni pa ob obisku duhovnika: na Gomilskem in Šmatevžu na cvetno nedeljo (24.3) popoldne, v Grajski vasi na veliki ponedeljek dopodne, v Šetrupertu, Trnavi in Zaklu na veliki torek (26.3.) dopoldne. Če bi želeli ob drugem času, sporočite po tel.
Bralci: bodite ves veliki teden na razpolago, kadar bo kdo pri mbogoslužju.
Ministranti: dežurna Anja in Luka Rožič P., v sv. trodnevju vsak vsaj enkrat, v ned.: VSI
Župnijsko cerkev uredi in krasi (tudi Božji grob): Gomilsko

SV.BOGOSLUŽJE V VELIKEM TEDNU

VELIKI PON.  – 25.3.     
Gospodovo oznanjenje (bogoslužno praznovanje že 23.3.), sklep tedna družine
17.00 sv. maša za +Marijo –oblet. in Uršulo Pintar

VELIKI TOR.  – 26.3.   
Evgenija, mučenka   
17.00 sv. maša za +Jankota Lukanca (r. d.)

VELIKA SRE. – 27.4.     
Peregrin, redovnik
17.00 sv. maša /za +Ano Laznik

VELIKI ČET. – 28.3.   
Spomin Jezusove zadnje večerje,
dan zahvale za sv.obhajilo in duhovništvo ter prošnje zanj.
18.00 bogoslužje v. četrtka: Jezusova nova zapoved.
sv.maša za +Miha Brinovca
Bedenje »z Jezusom na Oljski gori« – Jezus vabi
tudi nas, naj ostanemo z njim in molimo.

VELIKI PET. – 29.3.  
Dan Jezusovega odrešilnega trpljenja
in smrti. Premišljujmo skrivnost križa!
strogi post!
15.00 križev pot (Božji grob – dar za božji grob v Jeruzalemu)
18.00 obredi v. petka: edinstveni v letu – besedno bogoslužje,
češčenje sv. križa in sveto obhajilo.

VELIKA SOB. –30.3   
Dan Jezusovega groba. V kapeli Božjega
groba pa častimo Kristusa v sv. hostiji.
7.00 blagoslov ognja (gobe) pri župnijski cerkvi
Blagoslov velikonočnih jedil:
ob 11.00 v župnijski cerkvi
ob 13.30 v Šmatevžu,
ob 14.30 v Šentrupertu
ob 15.00 v Grajski vasi
ob 16.00 v župnijski cerkvi
Pri blagoslovu jedil sodelujte v cerkvi, da boste tudi vi prejeli blagoslov.
V župnijski cerkvi se udeležite češčenja pri božjem grobu. Še spovedovanje.
Sklep postnega časa. Čemur smo se v postu odpovedali, spremenimo v dar.
V E L I K A   N O Č
19.00 ! velikonočna vigilija: zberemo se pred cerkvijo, pri kresu.
Slavje luči, hvalnica v. sveči, blagoslov krstne vode,
Sv. maša z Alelujo za +Andreja Urankarja –osmina
Prehod na poletni čas (1 uro prej)!

VELIKA NED. -31.3.  
Praznik Jezusovega vstajenja
7.30 ! vstajenjska procesija, sv. maša za vse župljane
10.00 ! sv.maša za +Danijela in vse Brišnikove

Radi se udeležujte bogoslužja v tem svetem času in naj vam bo ves veliki teden blagoslovljen, velika noč pa krona vsega praznovanja!