BESEDA ŽIVEGA BOGA  

Odgovoril jim je: »Kdo je moja mati in kdo so moji bratje?« In ozre se po tistih, ki so sedeli okoli njega, in pravi: »Glejte, moja mati in moji bratje! Kdor namreč spolni Božjo voljo, ta mi je brat in sestra in mati.« (Mr 3,33–35)

BESEDA O BESEDI

NALEPKE Mr 3,20–35

Človek je obdarjen z razumom. Za svoja dejanja se odloča svobodno in po lastnem premisleku. Zato samo on ve, iz kakšnih nagibov je to storil in ono opustil, eno naredil tako in drugo drugače. Te odločitve so notranje merilo njegovih dejanja; po teh merilih so njegova dejanja dobra ali slaba.
Ker je pa večina naših dejanj vidna na zunaj, dobivajo v očeh ljudi velikokrat drugačno vrednost od tiste, ki smo jo mi vanje položili. Nekdo, ki nam je naklonjen, bo tudi naša manj dobra dejanja presojal dobrohotno; tisti pa, ki nas nima rad, bo celo v naših najboljših odločitvah iskal dlako v jajcu.
Evangelij nam pripoveduje, kako se je to dogajalo Jezusu. Izganjal je hudobne duhove. To je bilo nekaj tako izrednega, da je pri množici žel občudovanje. Našli pa so se ljudje – ne kdorkoli, ampak pismouki iz Jeruzalema – ki so trdili, da Jezus to dela v povezavi s poglavarjem hudih duhov, z Belcebubom. Zakaj so to trdili? Ne zato, ker bi v Jezusovih dejanjih našli kaj slabega, ampak zato, ker jim on sam ni bil po volji. Ni izšel iz njihovih vrst, ni obiskoval njihovih šol, ni se pridružil njihovi stranki. Med ljudstvom je njegov ugled iz dneva vdan rasel. Bali so se, da bo njih, pismouke, popolnoma zasenčil. Treba ga je bilo črniti in mu vzeti ugled. Kako? Izganjanj niso mogli zanikati, ker jih je delal javno. Priznati, da izganja z Božjo močjo, bi pomenilo priznati njegovo Božje poslanstvo. To bi bilo za njihovo zaverovanost vase preveč ponižujoče. Kaj torej storiti? Najbolj bo, če njegovo početje pripišejo poglavarju hudih duhov. – Časi se spreminjajo. Danes se ljudje za obstoj hudih duhov malo menijo, ime njihovega poglavarja Belcebuba pa našim ušesom zveni smešno. Ne moremo pa reči, da danes ne bi bilo pismoukov – ljudi, ki so kaj hitro pripravljeni na nekoga, ki ga neradi vidijo, pritisniti opozorilno nalepko: ta je nor, ta je versko blazen, ta je nazadnjaški, ta je klerikalec, ta ima sumljivo preteklost, ta ima nezakonskega otroka, tega nikjer ne marajo … Te oznake morejo biti kdaj tudi resnične, vendar: Ali so vedno?

10. nedelja med letom (B)

Na začetku Svetega pisma je zapisana vsem znana pripoved o Adamu in Evi, o vrtu, drevesu in usodnem sadu, po katerem je človek stegnil roko. V tej skrivnostni pripovedi pa nastopa še nekdo, skrit za podobo govoreče kače. Ta se od vsega začetka izkazuje kot mojster laži: prvima človekoma vlije v dušo strup dvoma in nezaupanja v Božjo dobroto. Še več; Boga opisuje kot nevoščljivca in obljublja: Če bosta prekršila njegovo zapoved, se vama bodo odprle oči in bosta kakor Bog.
Krščanstvo je v tej prispodobi »Golj’five kače«, kakor bi rekel Prešeren, prepoznalo satana, lažnivca in ubijalca. Od vsega začetka veruje v obstoj satana in hudobnih duhov. Iz Jezusovih ust izvemo, da gre za skrivnostno, toda stvarno, osebno, mogočno bitje, saj je »gospodar tega sveta«. Gre za zlobno, zlohotno nadčloveško svobodo, ki nasprotuje Božji svobodi. To zlobo nam dokazuje zgodovina, če jo stvarno prebiramo, z nepregledno vrsto ponavljajočih se grozovitosti, ki jih ni mogoče razložiti samo s človeško hudobijo in izgubljenostjo.
Vendar krščansko oznanilo je oznanilo o odrešenju, upanju in svobodi. Vse to nam je pridobil Kristus, zmagovalec nad angelom teme. Satan tako še zdaleč ni v središču naše vere, saj ni enakovreden tekmec Boga, ampak bedni voditelj poražene vojske. Zato je oznanilo o Kristusu predvsem oznanilo o osvoboditvi od strahu. Satan namreč ni Bog, ampak nakaza, neizčrpen gobezdač, velemojster laži in kamuflaže, to je umetnosti skrivanja in prikrivanja. Kot Kristusovi bratje in sestre imamo stalni vir moči za boj proti temi, zato ostanimo povezani z Jezusom, ki je naša pot k osvoboditvi!

Karitas obvešča – Škofijska Karitas Celje pripravlja počitnice za tiste, ki še niso bili na morju ali si tega ne morejo privoščiti.
– Letovanje družin v Portorožu, 20.7. – 25.7. 2015
– Letovanje otrok- Počitnice biserov- v Portorožu,20.7. – 27.7.15
– Letovanje mladostnikov v Portorožu, 10.8. – 17.8. 2015
– Enodnevni izlet na morje za družine, 8.7. 2015.
Pokličite na telefonsko številko 031 280 574.

Naslovljeno na vas

PROCESIJE SVETEGA REŠNJEGA TELESA
K prazniku sv. Rešnjega telesa in krvi spada tudi procesija. Na sam praznik (4.6.) je bila pri župnijski cerkvi na Gomilskem, nato pa bo ob nedeljah še pri podružničnih cerkvah: že prvo nedeljo (7.6.) v Šentrupertu, v Grajski vasi bo prihodnjo nedeljo (14.6.), v Šmatevžu pa v nedeljo 21.6. povsod bo ob 10.00 uri.
Prosimo in računamo na vse, ki nameščate in krasite kapelice ter poskrbite za postavitev vej, da boste to storili to tudi letos.
Prosimo tudi vse bogoslužne sodelavce, da boste dali vse od sebe, da bodo slovesnosti v čast Kristusu, ki prebiva med nami in nas blagoslavlja, primeren izraz naše vere in hvaležnosti Kristusu.

V A B I L A:
To nedeljo, 7.6. bo ob 15. uri pri križu ob cesti iz Prebolda na Podmejo spominska slovesnost ob 70-letnici konca druge svetovne vojne. Sv. maša bo za vse žrtve druge svetovne vojne in za pobite po vojni, ki jih je bilo prav na tem območju usmrčenih preko 2000.

Zvečer (7.6.) bo ob 18. uri v stolnici v Celju evharistično slavje, ki ga bo vodil naš škof. Po sv. maši bo procesija sv. Rešnjega telesa po mestu.
G. škof želi, da bi bile zastopane vse župnije celjske škofije, še zlasti vabi mlade (tudi bodeče birmance)

V noči med 12. in 13. junijem bo zahvalno romanje mladih treh škofij (CE – MB – MS). Ob 5. obletnici Slovenskega evharističnega kongesa. Pričetek bo ob 19.30 uri na Teharjah, pot k Svetemu Duhu – Celje. Tam bo kateheza, ki jo bo ljubljanski pomožni škof dr. A. Jamnik, nato češčenje s taizejskimi spevi, jutranja sv. maša, ki jo bo vodil nadškof meropolit mag. A. Cvikl, nato skupni zajtrk.

Koncertni večer Študentskega pevskega zbora in Okteta filozofske fakultete , pod vodstvom zborovodkinje dr. Tjaše Ribizel, ki zdaj vodi tudi Gomilski sesktet, bo 13. junija ob 20. uri v Kulturnem domu Braslovče. Vstopnine ne bo.

MAŠNI NAMENI

NED—7.6.
10. nedelja med letom
Prvi muč. tržaške Cerkve     
7.00 za vse župljane – žive in rajne
7.30 za +Ivana Štuseja -oblet.
10.00 procesija sv. Rešnjega telesa (v Šentrupertu)

PON. – 8.6.
Medard, škof        
vrtnice
19.00 za+Marijo Pustoslemšek, vse njene

TOR—9.6.
Primož in Felicijan, mučenca    
19.00 za +Jožeta Plajnšek

SRE—10.6.
Bogomil Poljski, škof    
19.00 za +Jožico -oblet. in Ivana Vaš

ČET—11.6.
Barnaba, apostol    
17.00 za +Albina, Marijo, Binija Stepišnik (v Šentrupertu)
19.00 ne bo sv. maše

PET—12.6.
Srce Jezusovo
Eskil, mučenec 
19.00 za +Ferdinanda Orožim (oblet.) in vse Jakovčeve

SOB—13.6.
Marijino brezmadežno srce
Anton Padovanski, redovnik, cerkv. učitelj    
19.00 za +Antona Jelena (god, r. d.)

NED—14.6.
11. nedelja med letom
Valerij in Rufin, mučen.
7.30 za vse župljane – žive in rajne
10.00 za +Jožeta Zmrzlaka, Sonjo Topovšek in Slavico Kovče (v Grajski vasi)
Bogoslužni sklep veroučnega leta
Procesija sv. Rešnjega telesa

V tem tednu: drugi teden vrtnic, praznik Srca Jezusovega (v petek) in Brezmadežnega srca D. Marije (v soboto). Lepo vabljeni k bogoslužju.

Sestanek Tajništva ŽPS bo v sredo ob 20.00 v župnišču. Voditelji skupin (komisij), lepo vabljeni.

Mladinski: bo v soboto ob 20.00 uri v Domu srečanj. Lepo vabljeni, dekleta in fantje, pa tudi mladi, ki zdaj vstopate v vrste srednješolcev.

Bralci – v ned.: I. Janez Jelen, Matjaž Rožič, II. v Grajski vasi: Tilen Hadolin, Ana Šlander
Dežurni ministrant(ka): Jernej Semprimožnik, Valerija Jernejc
Urejanje in krašenje župnijske cerkve: Grajska vas