Oznanila za 8. teden 2016

BESEDA ŽIVEGA BOGA
2016-08-1
In ko je molil, se je podoba njegovega obličja spremenila in njegovo oblačilo je postalo belo in se je svetilo. In glej, dva moža sta govorila z njim; bila sta Mojzes in Elija; prikazala sta se v veličastvu in govorila o njegovi smrti, ki ga je čakala v Jeruzalemu. Prišel pa je iz oblaka glas, ki je govoril: »Ta je moj Sin, moj Izvoljenec, njega poslušajte!« (Lk 9,29–31.35)

BESEDA O BESEDI

DVE OBLIČJI ISTEGA KRISTUSA Lk 9,28–36

Ljudje se radi odločimo za dobro, a težko vztrajamo na poti dobrega. Velika preizkušnja na njej so ovire, zlasti trpljenje. Podobno je bilo z Jezusovimi učenci. Da bi jih opogumil, jih je Kristus vzel na visoko goro, kjer se je »videz njegovega obličja … spremenil«, da so »njegova oblačila belo sijala«. Pokazal jim je svoje veličastvo: »Ko so se zdramili, so videli njegovo veličastvo.«
Da bomo lažje razumeli ta ključni evangeljski odlomek, se spomnimo drugega dogodka, med obema lahko povlečemo precej vzporednic. Tik pred trpljenjem je Kristus spet šel molit na goro, tokrat na Oljsko. Spet je »s seboj vzel Petra, Jakoba in Janeza«, a tokrat ni pokazal svojega veličastva, ampak je začel od groze trepetati. Tudi njegovo obličje ni sijalo, ampak krvavelo. Zato da se ob trpljenju ne bi pohujšali, je trem učencem na gori pokazal svoje veličastvo ter svoje sijoče obličje, da takrat, ko ga bodo videli trpečega in nemočnega, ne bi obupali. Kot bi jim hotel reči: »Ko boste videli moj krvavi, razbičani in ponižani obraz, takrat se spomnite, kako je moje obličje sijalo v slavi na gori!« Zato bi narobe ravnal vsakdo, ki bi se zazrl samo v trpečega Kristusa. Le trpeči Kristus bi bil nemočen človek. Vendar pa Kristus tudi ni novodobski »skupek pozitivnih energij«, katerega obleka in obličje bi samo sijala, on pa ne bi izkušal trpljenja in preizkušnje. Pravilno gleda na Kristusa, kdor se zazre v njegov trpeči obraz v veri, da bo ta poveličan, in hvaležno časti poveličano obličje, ker je bilo to prej trpeče.
Evangelij o Jezusovi spremenitvi na gori nam Cerkev daje v branje sredi postnega časa, ko morda že omagujemo v postnih prizadevanjih, da bi nas opogumila in nam pokazala, da naša postna odpoved in žrtev nista sami sebi namen, ampak vodita v poveličanje. Zato je današnja nedelja dan veselja in upanja: če svoje trpljenje in prizadevanje za dobro združujemo s Kristusovim in naša prizadevanja združujemo z njegovo ljubeznijo, bodo ta sijala nekoč skupaj z njegovim poveličanim obličjem. (po: B. Rustja, Tvoje obličje iščem)

2. postna nedelja – C  

Smisel trpljenja

Z dogodkom spremenjenja na gori Jezus ni hotel okrepiti le apostolov, ampak želi okrepiti tudi nas, da se zavemo pomena in potrebnosti trpljenja  v našem življenju. Trpljenje je nujno del človekovega življenja in se mu človek ne more izogniti; prej ali slej pride za vsakogar. Toda če ima človek v trpljenju pred seboj neko svetlo točko, če ima krščansko upanje, potem lahko trpljenje osmisli, ga lažje sprejme in ga trpljenje ne zlom. Če pa v trpljenju ni take svetle luči, postane vse nesmiselno in človeka vodi v obup. V tem da zna osmisliti trpljenje, je nepogrešljiva moč krščanske vere. Tudi za verne kristjane ostane trpljenje mučno in zlo, vendar ga verni zna in zmore z vero osmisliti in mu dati pozitiven predznak. Kristjani namreč vemo, da smo lahko »soudeleženi pri Kristusovem trpljenju« (1 Pt 4,13) in da bomo, če s Kristusom trpimo, z njim tudi poveličani (prim. Rim 8,17).
To se morda zdi komu čudno, vendar takšen je Božji načrt, ki ga v polnosti ne moremo razumeti, lahko ga pa v veri sprejmemo. Kristjani verujemo, da je odrešenje največji dogodke v človeški zgodovini. Vemo pa, da se je naše odrešenje izvršilo prav po trpljenju. Jezus sveta ni odrešil z govori, čeprav je govoril tako prepričljivo in mogočno kakor nihče drug. Prav tako Jezus sveta ni odrešil s čudeži, čeprav je z njimi dokazoval svojo Božjo moč in je ljudi s čudeži tako očaral, da so ga hoteli postaviti za kralja. Jezus nas je odrešil s svojim trpljenjem in smrtjo na križu! (po: J. Kužnik, V Marijini šoli – Svetli de)

Začetek zimskih počitnic

Naj bodo vsem lepe in blagoslovljene! To bodo po meri odprtosti vsakega počitničarja za Božjo navzočnost. Zato na bi v obilici prostega časa, ga vsak dan vsaj nekaj namenili Bogu – zlasti pa obe nedelji.
Kandidati za sv. birmo so dobili »polletna spričevala« z pismom, ki seznanja starše s stanjem pri verouku in uspešnosti (ali neuspešnosti) priprave na sv. birmo. Starši, poskrbite, da boste to dobili in prebrali.

Naslovljeno na vas

S FEBRUARSKE SEJE ŽUPNIJSKEGA PASTORALNEGA SVETA

Seja je bila v četrtek, 18. februarja. Po molitvi križevega pota v cerkvi, se je nadaljevalo delo v Domu srečanj. Po pregledu zapisnika januarske seje je sledil »študijski del« s temo Družina – sočutje in pravičnost: v družini naj bi bil človek prepozna kot dragocen, a sprejet tudi z vsemi pomanjkljivostmi. Pravičnost pa v ljubezni.

Glavna župnijska tema pa je bil župnijski misijon. Drugo leto bo namreč minilo 10 let od zadnjega misijona; vsakih 10 let pa naj bi misijon bil.
Zato je bilo sklenjeno, da bo prihodnje leto. Bilo je kar nekaj pobud in predlogov glede bodočega misijona, ki bodo dobro izhodišče za natančnejše izoblikovanje programa misijonskega dogajanja. V ta namen bo v bližnji prihodnosti v okviru ŽPS oblikovana posebna skupina za pripravo misijona. Bil pa je že izbran termin: začel naj bi se sredi novembra 2017.
Priprava traja eno leto  – torej novembra letos. Seveda pa naj bi z razmišljanjem in pogovori o misijonu začeli kar takoj. Še zlasti pa z molitvijo za uspeh misijona! Pa darovanje trpljenja bolnikov in vseh, ki jih križi življenja še posebno težijo. Da bi bila polja naših duš pripravljena za misijonsko setev.

Za župnijski misijonom pa je bilo na vrsti romanje na Poljsko, ki  pa bo že junija letos. Obiskali bi Čenstohovo, kraje, ki so povezani s svetim Janezom Pavlom II., koncentracijsko taborišče Auschwitz, kjer je umrl mučeniške smrti Maksimilijan Kolbe (vemo na koga mislimo, ko je beseda o »slovenskem Maksimilijanu Kolbeju«) in še druge znamenite točke vere in zgodovine.  Za enkrat je izbran datum od četrtka, 9. 6 do 12.6.
Prihodnjo nedeljo bo Predstavitev romarske poti na Poljsko v Domu srečanj ob 8.30 uri (morda z malim zamikom). Prišel bo nekdo iz agencije Aritur, ki bo podrobno predstavil program in pogoje. Vabljeni.

Poslednje slovo
Tokrat so v slovo zapeli šentrupertski zvonovi. Gospodar življenja je poklical v večnost +Jožefa Brdnika iz Trnave. Od zvestega župljana smo se poslovili naprej v mrliški vežici na Gomilskem, nato pa po sveti maši v šentrupertski cerkvi še s svetimi obredi na tamkajšnem pokopališču.

MAŠNI NAMENI

NED – 21.2.
2. postna nedelja
Roman, opat     
7.00 češčenje
7.30 za vse župljane – žive in rajne
10.00 za +Karla Sirše in vse Drčeve

PON. 22.2.
Sedež apostola Petra  
17.00 za +Lončičeve

TOR – 23.2.  
Polikarp, škof, mučen. 
17.00 za +Bognarjeve

SRE – 24.2.
Matija, apostol  
17.00 za +starše Mahor

ČET – 25.2.
Valdburga, opatinja 
15.30 križev pot: za preganjane kristjane (v Šentrupertu)
za +Ivana in starše Cizej
17.00 za +starše in sestri Mačkovi

PET – 26.2.  
Aleksander, škof    
17.00 križev pot za vse žrtve nasilja
za +Marijo Semprimožnik

SOB – 27.2.  
Gabrijel ŽMB, redovnik  
17.00 za +Andreja in Amalijo Urankar – oblet.

NED – 28.2.
3. postna nedelja
Hilarij (Radovan), papež    
7.00 češčenje
7.30 za vse župljane – žive in rajne
10.00 za +Blaževe

V tem tednu:
Verouk: zaradi šolskih počitnic ga ne bo.

Versko srečanje za odrasle bo v sredo ob 19.00 uri v Domu srečanj. Tokrat ne bo predavanja, ampak svetopisemski film o razburljivega obdobja izraelske zgodovine. V središču dogajanja je kraljica Estera, po njej pa nosi film tudi naslov. Lepo vabljeni.

Mladinski: – počitniški bo v soboto ob 18.00 uri v Domu srečanj. Dekleta in fantje, lepo vabljeni.

Bralci v ned.: I. Matjaž Rožič, Anka Trogar II. Eva Skok, Nika Šram
Dežurni ministrant(ka): Anja Šket, Janez Vošner
Urejanje župnijske cerkve: Gomilsko