BESEDA ŽIVEGA BOGA
Blagor žalostnim, zakaj ti bodo potolaženi.
Blagor lačnim in žejnim pravice, zakaj ti bodo nasičeni.
Blagor usmiljenim, zakaj ti bodo usmiljenje dosegli.
Blagor čistim v srcu, zakaj ti bodo Boga gledali. (Mt 5,5–8)
BESEDA O BESEDI
SREČEN ALI BLAŽEN Mt 5,1–12a
Vedno, ko se srečujem z besedilom blagrov, ostrmim od čudenja, a tudi onemim od nemoči. Kako se bližati tem veličastnim besedam in kako jih na kratko približati drugim. Tokrat se ustavimo samo ob besedi »blagor«.
Kaže, da je Jezus uporabil ustaljeno literarno obliko blagrovanja. Poznamo jo že v Stari zavezi in je lepo izražena v začetku psalmov: »Blagor človeku, ki ne hodi po nasvetu krivičnih, … temveč se veseli v Gospodovi postavi« (Ps 1,1). Seveda so si v Stari zavezi pod besedo blagor predstavljali predvsem bogastvo in uspeh kot Božje plačilo za človekovo pravičnost. Jezus pa paradoksalno pokaže na blagor tistih, ki so žalostni ali trpijo krivico. – V grškem jeziku, v katerem so napisani evangeliji, so razlikovali izraz srečen in blažen. Izraz srečen so uporabljali filozofi, izraz blažen (makarios) pa evangeliji. Prvi izraz je psihološki: dobro se počutiti. Drugi izraža gotovost, da smo na pravi poti. Kdor najde zavetišče pred dežjem, je srečen, drugi pa kljub dežju nadaljuje pot, a je zadovoljen, ker bo prej prispel domov, in mirno prenaša neprijetno vreme. Ta vidik ustreza pomenu evangeljskih blagrov: »Si reven? Žalosten? Te preganjajo? Ne bodi žalosten! Vse se bo dobro končalo.« Prvi vidik je sreča, ki jo je mogoče doseči s kozarcem dobrega vina ali druge alkoholne pijače, z udeležbo na zabavi … Ljudje so v tistih trenutkih veseli, a kaj, ko ti trenutki hitro minejo. Potrebno jih je vedno znova »obnavljati«. Kozarcu vina dodati drugega in tretjega, z ene zabave oditi na drugo. Ali ni to tragika našega razbolenega in nezadovoljnega sveta, da mora enemu obisku diska dodajati vedno nove, enemu odmerku omame vedno nove? Ta svet hrepeni po sreči in meni, da bo s »seštevanjem« kratkotrajnih sreč dosegel neminljivo. Povrhu pa nas minljivi trenutki sreče ne napolnijo z občutkom smisla, ki ga rojeva gotovost, da smo na pravi poti, ki nas vodi h končnemu cilju, k dosegu vira prave sreče – k Bogu. Samo on nam zagotavlja trajno srečo – to je blaženost. (po: B. Rustja, Tvoje obličje iščem)
4. nedelja med letom – nedelja Svetega pisma
SVETOPISEMSKI MARATON (SM)
V okviru obhajanja nedelje Svetega pisma smo imeli ta zadnji petek prvič SM – to je neprekinjeno branje Svetega pisma pri katerem si sledijo bralci vsakih 15 minut. V svetopisemski simboliki pomeni število »7« neko polnost, dovršitev. Naš SM je trajal ravno 7 ur: od 14. do 17., ko se je začela sv. maša, po njej pa se je nadaljeval od 17.30 do 21.30 ure. Sodelovalo je 28 bralcev, pa tudi poslušalcev je bilo nekaj ves čas. Obojim gre pohvala in zahvala. Glavno pa je to, da nas je Bog obogatil z besedo življenja. Po tem lepem začetku smemo upati, da bodo SM v naši župniji postali stalnica ob koncu vsakega januarja v prihodnjih letih.
ZAKAJ NEDELJA SVETEGA PISMA?
Na drugem vatikanskem koncilu (1962–1965) so pred vsakim zasedanjem škofov vsega sveta v procesiji prinesli Sveto pismo in ga počastili. Pomemben sad tega koncila je dogmatična konstitucija o Božjem razodetju, ki vernikom zelo priporoča branje Svetega pisma; spremljati ga mora molitev, “da to branje postane pogovor med Bogom in človekom”.
V duhu tega priporočila so slovenski škofje na predlog svetopisemskih strokovnjakov leta 1990 zadnjo nedeljo v mesecu januarja razglasili za nedeljo Svetega pisma. Spoznavali naj bi vrednost Božje besede za naše življenje.
Za otroke matere Cerkve je Sveto pismo “trdnost vere, hrana in neusahljiv studenec duhovnega življenja” (Kompendij KKC 24).
Ta nedelja naj bi nas še posebej spodbudila, da bi redno jemali v roke Sveto pismo in knjige, ki nam njegovo vsebino razlagajo. (po: Silvester Čuk)
Blagor usmiljenim (kajti usmiljenje bodo dosegli)
Gospod Jezus, ko si živel na zemlji, si nas učil, naj bomo usmiljeni,
ker je naš nebeški Oče usmiljen.
Marija nam je zagotovila, da se usmiljenje skazuje »od roda do roda«.
Naj nas Sveti Duh okrepi, da bi vsak dan vedno bolj rasli v usmiljenju.
Kljub vsem našim grehov in napakam upamo, da bomo dosegli usmiljenje,
ki nam ga obljubljaš. Amen.
(po: sv. Mati Terezija, Bog ljubi danes po nas)
Naslovljeno na vas
2. februar: JEZUSOVO DAROVANJE— Svečnica
Marsikje se še vedno držimo tiste naše stare navade, da jaslice, ki smo jih postavili po cerkvah in domovih v dneh pred Božičem, ostanejo vse do Svečnice. Kot da želimo poudariti, da Božič ni le praznik, ampak široko praznovanje Gospoda med nami, kot da sami sebe hočemo opominjati, da ni le spomin na Gospodovo rojstvo, ampak nenehno, res brezkončno doživljanje uresničene preroške napovedi, da je po betlehemskem otroku Bog z nami! Mar nas niso k temu spodbujali božični klici: sv. Štefan k vztrajni, pogumni in pokončni veri v Odrešenika; sv. Janez k hvaležnemu sprejemanju ljudomilosti Boga do slehernega človeka; Jezusova Mati k globoki hvaležnosti, da se je Neskončnost sklonila do človeka in ga naredila za svojega prijatelja; trije Modri k vztrajnemu iskanju in nenehnemu vračanju k Gospodu! Danes stari Simeon ob pogledu na Gospoda ves srečen kliče: moje oči so videle tvoje zveličanje, in nam vsem tako razločno pove: on je luč v razsvetljenje, luč, ki jo bodo nekateri sprejeli, da bi jim svetila na poti življenja, drugi se bodo raje odločili za tavanje in tipanje po megli.
Luč, svetloba, ki jo sleherna luč razdaja, nam je tako vsakdanja, da se njenega pomena zavemo šele, ko pademo v temo, ko se lahko le tipaje premikamo. Pa Beseda ne govori o luči, ki se prižge z vžigalico ali stikalom; gre za luč, katere žarki sežejo do človekovega srca in tako prežarijo njegovo dušo, da tudi njegov obraz izžareva svetlobo ljubezni, dobrohotnosti in miru. Kako potrebna nam je ta luč! Mar ni tudi v našem okolju toliko ljudi, ki se kopljejo v svetlobi elektrike, njihovi obrazi pa odslikavajo temo, po kateri blodijo nemirne in obtežene duše? Gospod je prišel, da bi človeka osvobodil pogubne teme, da bi mu bil luč na poti v neminljivo življenje.
MAŠNI NAMENI
NED – 29.1.
4. nedelja med letom
Nedelja Svetega pisma
Valerij, škof
7.00 češčenje
7.30 za vse župljane – žive in rajne
10.00 za +Marijo Justinek
PON – 30.1.
Martina, mučenka
17.00 za +Ano Pristalič in vse njene
TOR – 31.1.
Janez Bosko, duhovnik, ustanov. salezijancev
17.00 za +Martina Luknerja—osmina
SRE – 1.2.
Brigita Irska, opatinja
17.00 za +Marijo Brinovec in starše Trauner
ČET – 2.2. prvi četrtek
Jezusovo darovanje—svečnica
Simeon in Ana, preroka
16.00 za +Franca Rovšnika (v Šentrupertu)
17.00 za +Antona Pintarja (r. d.)
Molitev za duhovne poklice
Pri mašah ta dan blagoslov sveč
PET – 3.2. prvi petek
Blaž, škof, mučenec
17.00 za +Lončičeve
Litanije Jezusovega srca
Blagoslov sv. Blaža
SOB – 4.2. prva sobota
Gilbert, redovni ustan.
17.00 za +Antona in Dragota Šmit
Litanije Matere Božje
NED – 5.2.
5. nedelja med letom
Agata, devica
7.00 češčenje
7.30 za vse župljane – žive in rajne
10.00 za +Ivana Štuseja
Svetopisemska skupina se bo zbrala v torek ob 18.00 uri v župnišču. Vabljeni.
Versko srečanje za odrasle bo tokrat izjemoma v sredo ob 19.00 uri v Domu Srečanj. Tema bo Za zadovoljstvo družinskega življenja. Gost –voditelj bo dr. Karel Geržan. Lepo vabljeni
Pospravljanje jaslic v župnijski naj bi bilo v četrtek po maši (ob 18. uri). Prosimo mlade, da bi to opravili (če vam čas ne ustreza, se dogovorite kdaj bi).
Bralci v ned.: I. Janez Jelen, Sonja Mandelc II. Št.R. Karmen P. Golob, Nika Šram
Dežurni ministrant(ka): Jernej Semprimožnik, Jan Juhart
Urejanje župnijske cerkve: Zakl