BESEDA ŽIVEGA BOGA  

Tolažnik pa, Sveti Duh, ki ga bo Oče poslal v mojem imenu, vas bo učil vsega in spomnil vsega, kar sem vam povedal. Mir vam zapuščam, svoj mir vam dajem. Ne dajem vam ga, kakor ga daje svet. Vaše srce naj se ne vznemirja in ne plaší. Slišali ste, da sem vam rekel: »Odhajam in pridem k vam.« Če bi me ljubili, bi se razveselili, da grem k Očetu, saj je Oče večji od mene.(Jn 14,26–28)

BESEDA O BESEDI

PO NAS NAJ SE SLIŠI OČETOVA BESEDA Jn 14,23-29

Jezus v Janezovem evangeliju pravi: »Beseda, ki jo slišite, ni moja, ampak od Očeta, ki me je poslal« (Jn 14,24). Če želimo biti oznanjevalci, če želimo, da imajo naše besede avtoriteto, moramo izgovarjati tiste, ki so nam bile podarjene, besede razodetja, ki so prekvasile najprej nas same in tako naša govorica ostaja povezana s konkretno življenjsko izkušnjo, in razumljivejša človeku, ki ga nagovarjamo. Kako lahko nagovorimo človeka v družbi, ki je izrazito nezaupljiva do kakršne koli predstave o razodetju? V naši družbi za edino pristno velja beseda, ki jo govoriš iz sebe, iz lastne izkušnje. To je družba, ki po eni strani hrepeni po poučevanju, po drugi strani je do vsakega poučevanja izjemno oprezna, še posebej, kadar prihaja s strani Cerkve. Naš prvi izziv je torej takšen: Kako smo lahko občestvo, ki želi nagovoriti druge, če že sama misel na to, da bi kdor koli kogar koli kar koli učil, velja za vsiljevanje mnenja?
Pogosto slišimo, da tiči vzrok krize vernosti v Evropi v sekularizaciji. Ob bolj natančni analizi pa se zdi ta členitev preveč preprosta. Še vedno vladata velika lakota po Bogu in hrepenenje po razodetju. Ljudje si srčno želijo, da bi jim bil razodet smisel njihovega življenja, če jim ga le razodene kdor koli drug, ne pa krščanski učitelj. Knjigarne so polne knjig o okultizmu, čarovništvu, astrologiji, obiskovalcih iz vesolja, o vzhodnih religijah. Vendar je ta lakota po znanju ločena od procesa razmišljanja, razpravljanja, ugibanja, oblikovanja čuta za skrivnostno. Končno moramo spoznati, da ta razkol globoko razdvaja tudi samo Cerkev.
Eden izmed temeljnih izzivov nas vseh je naučiti ljudi, da bi uvideli, kako razmišljanje sodi k našemu zaznavanju Božjega razodetja. Dialog in nestrinjanje, razprava in debata, vse to so načini, kako na ljubeč način sprejemamo resnico, ki nam je dana od Boga. (po: papež Frančišek, srečanje mladih, 2013)

6. velikočna nedelja — nedelja turizma

Angel me je v duhu odnesel na veliko in visoko goro ter mi pokazal sveto mesto Jeruzalem, ki je prihajalo z neba od Boga in je imelo Božje veličastvo.  Raz 21,10

V Razodetju najdemo še eno izredno lepo prispodobo raja: čudovito mesto, polno svetlobe,nepremagljivo.
»Kako pa si ga smemo predstavljati? Saj ne moremo, da si ne bi našli neke predstave, ki jo potemnosimo v sebi. To nam pomaga.«
Vse tisto, kar nas v zemeljskem življenju najbolj očara, povzdignjeno do največje možne lepote in sijaja, lahko postane naša predstava o raju.
Bil je maj. Z mamo sva se vozila z avtom po enem najlepših apeninskih pobočij na meji medpokrajinama Umbrijo in Markami. Mama je bila nenavadno tiha.
»Kaj premišljuješ?« sem jo vprašal.
»Mislim, da morajo biti nebesa takšna,« mi je odgovorila.
Pred nama se je odpirala prostrana zelena dolina, polna sonca, ki je žarela od rumenih cvetovkošeničice in rdečega maka.
Umolknil sem in odprl okno, da bi zaznala tudi vonj tega prizora pred najinimi očmi.
V sivih in težkih trenutkih si prikličem v spomin to dolino. In mi pomaga. (po: T. Lasconi, 365+1 dan s teboj)

Turizem za celostno človeško rast
Cerkev je od vedno posvečala posebno pozornost pastorali turizma, prostega časa in počitnic, kot ugodni priložnosti za počitek, utrjevanje medosebnih in družinskih vezi, okrepitev duha, uživanje v izjemnih lepotah stvarstva, za celostno človeško rast. »Vsaka stvar ima svojo vlogo in nobena ni odveč. Vse tvarno vesolje je govorica ljubezni Boga, njegove neizmerne naklonjenosti do nas« Turizem je zato učinkovit prenašalec vrednot in idealov s tem, ko ponuja priložnosti in prilike za rast človeške osebe bodi v njeni transcendentalni razsežnosti, odprti za srečanje z Bogom, bodisi v njeni zemeljski razsežnosti, še posebej v srečanju z drugimi osebami in v stiku z naravo.

Naslovljeno na vas

LJUBEZEN IN ZVESTOBA

Biti zvest pomeni z duhom in s čuti in s srcem ostati skupaj tudi v težavnih položajih, ko prvi srečni dnevi že zdavnaj minejo. Kaj pomeni zvestoba, vesta šele, ko ostaneta skupaj in vzdržita, tudi če morata skozi temni predor.
Danes se ljubezen mnogim zdi na videz ločljiva od zvestobe. A vendar vsakdo v svojem lastnem življenju in v svoji okolici izkuša, da se ljubezen brez zvestobe konča v precejšnji nesreči. Vse tisto, kar se pri tem izniči, nam mora dati misliti.
Ljubezen brez zvestobe je laž. V Vsakem pomanjkanju ljubezni se že skriva pomanjkanje zvestobe.
Nezvestoba je nevarna moda. Pospešuje proces razpadanja najtesnejših in najnaravnejših življenjskih vezi.
Ljubezen in zvestoba sta sadova enega drevesa, ki je včasih podobno križu. Ljubezen in zvestobo je treba negovati. Le počasi dozorevata v soncu in dežju, v viharjih in vetru, a ko naposled dozorita, naredita celotno življenje za praznik.
Ljubezen in zvestoba sta ključa doma, kjer si srečen in varen, kjer zate bije vroče srce in kjer je dvoje rok vselej odprtih zate.
Vajino skupno življenje naj bo za vse ljudi okrog vaju odprto pismo ljubezni in zvestobe. (po: Phil Bosmans, Za srečo v dvoje)

Zaključek veroučnega leta bo v nedeljo 16. junija pri sv. maši ob 10. uri v župnijski cerkvi na Gomilskem. Na koncu bogoslužja bodo veroučenci prejeli veroučna spričevala.
Ta sv. maša pa bo tudi uvod v praznovanje župnijskega dneva, ki ga bomo letos obhajali na ta dan. Zato ste lepo vabljeni ta dan (16.6.) rezervirate čas za sodelovanje na tem pomenljivem praznovanju.

Praznik sv. Rešnjega telesa in Krvi bo 20. junija. Bogoslužje bo ta dan samo v župnijski cerkvi in bo po večerni maši ob 19. uri okrog cerkve procesija Sv. Rešnjega telesa. Naslednja bo v nedeljo, 30. junija bo v Grajski vasi—če pa zaradi obnovitvenih del pri cerkvi to ne bo mogoče, bo pa ta dan v Šmatevžu, kjer naj bi drugače bilo 14. julija, v Grajski vasi pa bi v tem primeru bilo ob praznovanju Krištofove nedelje, 28. julija (21. julija bo sklep oratorija). Na prvo nedeljo v mescu juliju, 7.7. pa bo v Šentrupertu.

MAŠNI NAMENI

NED – 26.5.
6. velikonočna nedelja
Nedelja turizma
Filip Neri, duhovnik
7.00 češčenje
7.30 za vse župljane – žive in rajne
9.00 za +Ivano in Jakoba Drev
16.00 šmarnice pri križu pri župnijski cerkvi

PON – 27.5. prošnji dan
Alojzij Grozde, mučenec
19.00 za blagoslov pri delu in dobro letin
Do petka ŠMARNICE

TOR – 28.5. prošnji dan
German Pariški, škof
19.00 za +brata in starše Ostrožnik

SRE – 29.5. prošnji dan
Maksim (Emonski), škof
19.00 za +Jožeta Kunsta

ČET – 30.5.
Gospodov vnebohod
17.00 za +Marijo Malis –oblet. (v Šentrupertu)
19.00 za +Antona Jermana

PET – 31.5.
Obiskovanje D. Marije
19.00 za +Katarino -(25.) oblet. in vse Ocvirkove

SOB – 1.6.
Justin, mučenec
19.00 za +Franca Završnika

NED – 2.6.
7. velikonočna nedelja
Ned. sredstev obveščanja
Marcelin in Peter, muč.
7.00 češčenje
7.30 za vse župljane – žive in rajne
10.00 za +Ivana Štuseja (v Šentrupertu)

V tem tednu:
Trije Prošnji dnevi pred praznikom Jezusovega vnebohoda, ko še posebej molimo za ugodno vreme, dobro letino in blagoslov in uspeh pri vsem našem delu. Vabljeni.

Ureditev in krašenje župnijske cerkve: Zakl