BESEDA ŽIVEGA BOGA
»Ne boj se, mala čreda, kajti vaš Oče je sklenil, da vam da kraljestvo. Prodajte, kar imate, in dajte vbogajme. Naredite si mošnje, ki ne ostarijo, in zbirajte neminljiv zaklad v nebesih, kamor se tat ne približa in kjer molj ne razjeda.« (Lk 12,32-34)
BESEDA O BESEDI
»Vaša ledja naj bodo opasana in svetilke prižgane« (Lk 12,35)
Jezus v tem evangeliju ne govori otrokom, ampak odraslim. Naroča jim, naj bodo čuječi, zvesti, razumni. Takšno vedenje pa za odraslega človeka ni nikakršno zlo, temveč se ravno v takšnem vedenju kaže njegova odraslost. Evangeljskih naročil ne izpolnjuje zaradi obljubljene nagrade, ampak zaradi vrednot, ki jih evangelij vsebuje. Ve, da se za zrelega človeka tako spodobi, da to od njega zahteva čut odgovornosti, da tako najbolj izpopolnjuje svojo osebnost in da se v tem kaže njegovo človeško dostojanstvo. Ni čuječ, zvest in razumen, ker bo za to poplačan – če nagrada ne bi bila obljubljena, ne bi ravnal prav nič drugače – temveč se čuti nagrajenega, da mu je sploh dana možnost služiti Bogu. Kraljestvo, ki mu je od Očeta obljubljeno, zanj ni nekaj, kar bo šele prišlo, temveč ga poseduje že tukaj in sedaj v veselju, da to kraljestvo sploh obstaja, in v hvaležnosti, da je vanj povabljen.
Lahko se zgodi, da kdo noče biti čuječ, zvest in razumen. Rajši pojeda, popiva, se upijanja in uganja vsakovrstne nespodobnosti. Ali ni zanj največja kazen v tem, da s takim vedenjem kazi svojo osebnost in ponižuje svoje dostojanstvo? (po: Beseda da besedo, p. Franc Cerar, DJ, založba Družina, 1994)
Ljubezen je kapljica nebeške rose, ki so jo nebesa kanila v kalužo življenja, da mu osladi grenkobo. (Aleksander Sergejevič Puškin)
NASLOVLJENO NA VAS
Dragi gomilski župljani!
Te dni (1. 8.) je bilo dopolnjenih 25 let mojega duhovniškega delovanja v gomilski župniji. Veliko lepega sem doživel in bil deležen obilo dobrega. Hvala Bogu! Hvala pa tudi vam, dragi župljani, za vašo velikodušnost in požrtvovalno sodelovanje. Skupaj smo marsikaj uspeli pri vzdrževanju in obnovah naših štirih biserov – cerkva
in priskrbeli prostore za pastoralne in družabne dejavnosti ter iz hladnih zidov naredili »dom srečanj«. Najpomembnejše pa je, koliko smo gradili živo Cerkev. Koliko smo uspeli, ve le Bog, ki pa zagotavlja, da tisti, ki sejejo, bodo tudi želi. Žal pa valovi razkristjanjevanja pljuskajo tudi v našo župnijo in so marsikoga odtujili od občestva, kar je še zlasti očitno pri našem skupnem praznovanju nedelje.
Gotovo pa smo skupaj doživeli veliko lepih in pomenljivih dogodkov, praznovanj velikih krščanskih praznikov, prvih sv. obhajil, sv. birm, dva župnijska misijona, novo mašo, slovesnosti, posvečene našemu Izidorju Završniku, številna lepa romanja … Vsak od vas je prispeval vsaj nekaj kamenčkov v ta mozaik župnijskega življenja.
Zato prisrčna hvala vsem za vaše velikodušno in požrtvovalno sodelovanje, zlasti pa vsem (ožjim) župnijskim sodelavcem, članom ŽPS v vseh mandatih, cerkvenim pevcem na čelu z go. Vesno, tudi dekletom, ki so vodile otroške pevske zbore, animatorjem, našim vrlim ministrantom, bralcem, krasilcem cerkve, zlasti ge. Magdi, sodelavcem Karitas, molivcem in sodelujočim v svetopisemski skupini, cerkvenim ključarjem, zlasti sosedu, g. Karliju, hvala tudi ge. katehistinji Mariji. Za številna leta pomoči v župnišču hvala ge. Matildi, ge. Roziki, ge. Mariji … Zadnja leta je prispeval k življenju župnije tudi sobrat g. Lojze Pirnat. Tudi njemu Bog povrni! Se pa tudi opravičujem, če nisem mogel izpolniti katerega od vaših pričakovanj.
In sedaj? Zadnje romanje se je zame nepričakovano zelo podaljšalo. Po zdravljenju v treh bolnišnicah sem sedaj pristal v Zdravilišču Radenci, nato pa grem v Dom pri sv. Jožefu v Celju, kjer bom nastanjen, dokler bo potrebno. Hvala za vaše molitve! G. škof Stanislav je prepričan, da je za takšen izid zdravljenja zaslužen tudi Izidor Završnik in seveda sv. p. Pij.
Za župniji Gomilsko in Sv. Jurij pa je, hvala Bogu, poskrbljeno. Za čas od 15. 8. 2019 do 1. 8. 2020, je kot namestnik imenovan za upravitelja obeh župnij g. Vlado Bizjak. Želim mu obilo vaše naklonjenosti, sodelovanja v dobro župnije in Božjega blagoslova.
V molitvi ostanimo povezani! Vas pozdravlja župnik Martin
MARIJINO VNEBOVZETJE – NAJVEČJI MARIJIN KRŠČANSKI PRAZNIK
Praznik Marije Device so v jeruzalemski Cerkvi začeli obhajati že kmalu po koncilu v Efezu leta 431 po Kr. in ga povezovali z Marijinim odhodom s tega sveta. Čeprav Marijino vnebovzetje sodi med najstarejše Marijine praznike (prve omembe segajo še v obdobje pred 4. st. po Kr.), je papež Pij XII. (1939–1958) versko resnico o Marijinem vnebovzetju slovesno razglasil šele leta 1950. Številne cerkve po svetu – od mogočnih katedral do vaških in božjepotnih cerkvic – izpričujejo stoletno vero v Marijino vnebovzetje.
Pisna vira, ki poročata o Marijinem vnebovzetju ali zaspanju (lat. dormitio), sta t. i. apokrifna evangelija Zaspanje svete Božje Matere in Prehod blažene Device Marije. K tema spadajo še številni spisi in druga dela pomembnih teologov iz prvih stoletij krščanstva.
V Sloveniji je Mariji posvečenih veliko župnijskih, podružničnih, zlasti pa božjepotnih cerkva in kapelic, zato je Marijino vnebovzetje v našem verskem izročilu globoko zakoreninjeno. Katoliška in Pravoslavna Cerkev ta praznik obhajata na isti dan.
V preteklosti so ljudje na ta dan veliko romali. Romanja imajo globlji verski pomen zato, ker verujoče spominjajo, da je naše celotno zemeljsko življenje pravzaprav romanje, katerega cilj je večno življenje v nebesih.
Marijino vnebovzetje je praznik upanja, saj nam sporoča, da je Marija dosegla polnost življenja v večnosti. To dejanje predstavlja napoved vstajenja mrtvih, ki ga bomo ob sodnem dnevu deležni vsi ljudje. Marijino vnebovzetje pomeni poklon ženi, saj je Bog Marijo, ženo in mater, poveličal v nebesih. Cerkev s praznovanjem tega praznika poudarja dostojanstvo in poklicanost vsake žene.
Krščansko versko izročilo uči, da si s prizadevanjem za zemeljski napredek posameznik pripravlja večno bivanje. Marijino vnebovzetje v vernikih poglablja upanje, da je z življenjem po Marijinem vzoru želeni cilj bivanja pri Bogu dosegljiv za vsakega vernika. (po: https://katoliska-cerkev.si/marijino-vnebovzetje-slovesni-in-zapovedan-praznik, prevzeto 9.8.2019)
MAŠNI NAMENI
NEDELJA – 11. 8.
19. nedelja med letom
Klara (Jasna); ustanov. klaris
7.00 češčenje
7.30 za vse žive in rajne župljane
10.00 za †Milko GRAH
PONEDELJEK – 12. 8.
Ivana Šantalska; redov.
TA DAN NE BO SV. MAŠE
TOREK – 13. 8.
Radegunda; kraljica, redov., Hipolit in Poncijan
TA DAN NE BO SV. MAŠE
SREDA – 14. 8.
Maksimiljan Kolbe; mučenec
19.00 za † Antona TURK (obl.)
ČETRTEK – 15. 8.
MARIJINO VNEBOVZETJE
Tarzicij; mučenec
7.30 za vse žive in rajne župljane
10.00 za † Magdo in † Ivana MAHOR
PETEK – 16. 8.
Rok; romar, spokornik
19.00 za † Franca ZAVRŠNIK
SOBOTA – 17. 8.
Hijacint; čudodelnik, severni apostol
19.00 za † Antona VESOLAK
NEDELJA – 18. 8.
20. nedelja med letom
Helena (Alenka); cesarica
7.00 češčenje
7.30 za vse žive in rajne župljane
10.00 za † Stankota LOBNIKAR
Na praznik Marijinega vnebovzetja se bralci, ki boste pri sv. maši, zglasite v zakristiji.
Ureditev in krašenje župnijske cerkve: Gomilsko I.
Kontakt: v primeru, da rabite duhovnika, se obrnite najprej na g. Alojza Pirnata (duhovni pomočnik), tel. štev.: 040-429-894 in po delavniški sv. maši v župnišču ali na g. Damjana Ratajca (dekan), tel. štev.: 041-576-012.
Peš romanje k Materi Božji v Petrovče na Veliki Šmaren: pred župnijsko cerkvijo se bomo zbrali ob 5.15 in se ob 5.30 pri križu na Rezani pridružili romarjem iz Tabora. Pridružite se nam lahko tudi v Grajski vasi.
Pohod na Triglavska jezera: v primeru lepega vremena bo 17. in 18. 8.. Zaradi lažje organizacije prevoza in prenočišča se prijavite do torka na tel. 031-280-574 (ga. Orožim Marija), kjer boste dobili tudi vse ostale podrobnejše informacije.