BESEDA ŽIVEGA BOGA

Nekdo iz množice mu je rekel: »Učitelj, reci mojemu bratu, naj deli dediščino z menoj.« On pa mu je odgovoril: »Človek, kdo me je postavil za sodnika ali delivca nad vaju?« Nato je rekel vsem: »Pazite in varujte se vsake pohlepnosti, kajti življenje ni odvisno od premoženja, pa naj ima še kdo tako veliko bogastvo.« (Lk 12,13-15)

BESEDA O BESEDI

»Kaj naj storim, ko nimam kam dati svojih pridelkov?« (Lk 12,17)

Da je nekdo iz množice Jezusa zaprosil, naj mu pomaga razrešiti zapuščinsko pravdo z bratom, je razumljivo. Na njegovo modrost in poštenost se je mogel vsakdo zanesti. Jezus pa je to zadevo prepustil tistim, ki so bili za to poklicani. Dal je splošno navodilo, da se je treba varovati lakomnosti.
Bogataš se sam s sabo pogovarja o svojem premoženju. Jezus hoče s tem nakazati, kako človeka, ki vidi pred sabo možnost obogatitve, zgrabi skušnjava. Tako ga prevzame, da pozabi vse drugo in načrtuje le, kako bi to možnost udejanjil.
Bogataša Jezus ne imenuje grešnika, temveč neumneža. Njegovemu ravnanju manjka modrosti. Tako je zaverovan v to, kar ima, da ne pomisli, kaj se utegne zgoditi. Zgodilo se je, da ga je smrt v trenutku spravila ob vse zemeljske dobrine. Za nebeške, ki bi jih zdaj tako zelo potreboval, se ni pobrigal. V tem je bila njegova nespamet. Koliko posnemovalcev ima!
(po: Beseda da besedo, p. Franc Cerar, DJ, založba Družina, 1994)

Človeka nagovarja človek, pa tudi Bog. Po stvarstvu, v globini duše, po glasu vesti. Na poseben način pa nas Bog nagovarja po Svetem pismu. (Franc Cerar, 1922 – 2014)

ZRNA DUHOVNOSTI

Modre misli in delovanje nekaterih svetnikov, ki zaznamujejo teden, ki je pred nami

Edith Stein, sv. Terezija Benedikta od Križa (1891 – 1942):
Rodila se je judovskim staršem v Wroclavu. Po študiju filozofije je izgubila vero in začela smisel življenja iskati v znanosti. Njena nevera se je zrušila v prah, ko je njena katoliška prijateljica izgubila nadvse ljubljenega moža. Zagledala jo je vso prevzeto od globokega trpljenja, a prav zaradi njega vso prežarjeno. Dejala je: »To je bilo moje prvo srečanje s križem. Judovstvo je zbledelo. Pred menoj je zasijal Kristus, Kristus v skrivnosti križa!« Sv. krst je prejela l. 1922. Leta 1933 je vstopila v red karmeličank. Pred nacističnim preganjanjem se je zatekla v samostan Echt na Nizozemskem, kjer jo je l. 1942 aretirala nemška policija in odpeljala v Auschwitz. Trpljenje je prenašala umirjeno. Po tednu dni so jo v krematoriju živo sežgali. Zapustila je veliko pomembnih filozofskih in duhovnih spisov ter del. (po: Tudi jaz lahko živim evangelij, III. del, l. 1976 založila Zadruga katoliških duhovnikov v Ljubljani)
Nekaj njenih misli:
»Kdor se zapre sam vase, kdor svojega notranje¬ga bogastva ne daje svoji okolici, da bi se z njim okoristila, tega ni mogoče šteti za člana skupnosti. Ne odpre ji vrelcev, iz katerih bi ji lahko pritekale obilne sile.«
»V cerkvi si mirno dovoli toliko časa, kolikor je potrebno, da najdeš mir in spokojnost. To pride potem prav ne samo tebi, marveč tudi delu in vsem ljudem, s katerimi imaš opravka.« (po: https://revija.ognjisce.si/knjizne-izdaje-zalozbe-ognjisce/90-podarim-ti-misel/misli-po-avtorjih/2147-misli-terezije-benedikte-   edith-stein, prevzeto 2. 8. 2019)

Sv. Dominik, redovni ustanovitelj (1170-1221):
Cerkev nenehno išče duhovna pota in ena izmed njih je dominikanski red, red pridigarjev. Skupaj z žensko vejo, ga je leta 1215 v Toulusu, ustanovil sv. Dominik. Rodil se je v Španiji, v plemiški družini Guzman. Pri nas so dominikanci v Petrovčah in Žalcu. Sv. Dominik je največkrat upodobljen kot pridigar. Je sodobnik Frančiška Asiškega.
Dominikanski red gradi svojo specifičnost na štirih značilnostih: bratstvu, demokraciji, študiju in oznanjevanju, kar bi lahko združili v eno samo besedo: prijateljstvo.
Dominik se je odločil za uboštvo, da bi bil prepričljiv in verodostojen. Posnemal je apostole in hodil peš, brez srebra in zlata. Hodil je za ubogim Kristusom ter pridigal o njem, dokler je imel dovolj moči. Tako, kot je pridigal, je tudi živel. Umrl je izčrpan zaradi apostolskih potovanj in apostolskega dela. Zavedal se je, da mora biti ubog tudi sam, če hoče slediti Jezusu in oznanjati njegovo veselo oznanilo z besedo in zgledom – tako, da bi mu ljudje lažje verjeli. Uboštvo je bilo zanj oblika oznanjevanja.
Ni preziral materialnih dobrin, le solidaren je bil z ubogimi: »Ne želim se učiti iz mrtvega usnja (iz knjig, op. M.R.), dokler ljudje umirajo od lakote,« je dejal. (po: http://svetniki.org/sveti-dominik-redovni-ustanovitelj/, prevzeto 2. 8. 2019)

NASLOVLJENO NA VAS

JUNIJA IN JULIJA V NAŠI ŽUPNIJI

Prejem zakramentov v mesecu juniju in juliju:
Zakrament sv. krsta je bil meseca junija podeljen fantku Timu, meseca julija pa deklici Viti. Tako sta v polnosti vključena v naše župnijsko občestvo, česar se zelo veselimo. Tako star šem, kot botrom in sorodnikom namenjamo iskrene čestitke, želimo rast v dobrem in polno krščansko življenje.

Zakrament sv. zakona so v mesecu juniju prejeli: nevesta Martina Nemec in ženin Davorin Štopfer ter nevesta Tina Kunst in ženin Nejc Grubenšek. Oba para sta se poročila v podružnični cerkvi v Grajski vasi, od koder izvirata nevesti. Iskreno čestitamo za ta korak in želimo vse dobro na novih življenjskih poteh, ki so jih tlakovali z Jezusom.
»Zaradi tega bo mož zapustil očeta in mater in se pridružil ženi in oba bosta eno telo. Kar je torej Bog združil, naj človek ne ločuje!« (prim. Mr 10,7-9)

Vtisi udeležencev oratorija:
Na oratoriju so mi bile zelo všeč vodne igre, velike delavnice in velike igre, športni dan, izlet v Ljubljano in seveda animatorji. Spremenil bi samo to, da bi bil oratorij več tednov, ker mi je zelo všeč. Komaj čakam naslednje oratorije.
Zapisal: Matevž iz Šmatevža, zaključil 3. razred (letošnji prvoobhajanec)

Na oratoriju mi je bilo letos zelo všeč. Še posebej animatorji, saj so se zelo potrudili. Od vseh dni mi je bil najbolj všeč petek, saj smo bili v Ljubljani. Vsak dan je bilo dobro kosilo in pa tud zajtrk . Super so bile glasbene delavnice. Vsak dan pa sem komaj čakala na Veliko igro in Velike delavnice. Ko smo imeli vodne igre je bilo zelo zabavno (mokri pa smo bili)! Manjkalo pa tudi ni sadja in prigrizkov. Spremenila bi to, da bi bil oratorij daljši in da bi lahko sami zbrali, v kateri skupini bi bili. Morda bi lahko dodali kakšno čisto novo igro, da bi bilo še bolj zabavno. In da bi bilo več animatorjev na skupino, ne samo trije ali štirje. Zapisala: Tjaša iz Šmatevža, zaključila 5. razred

Potek zdravljenja našega g. župnika:
G. župnik je od torka naprej v Zdravilišču Radenci, kamor je bil napoten za 14 dni. Tu se bo, kljub napornim terapijam, lahko vsaj malo odpočil od zdravljenja v bolnišnici v sobi z več pacienti. V zadnjih dneh se je vidno okrepil. Morda bi bilo dobro kakšno podaljšano zdravljenje. Želimo mu dobro okrevanje! Sedaj pa je že skrajni čas, da se tudi on končno srečno vrne domov iz napornega romanja v Assisi in k sv. patru Piju!

MAŠNI NAMENI

NEDELJA – 4. 8.
18. nedelja med letom
Janez Vianej; arški župnik, zavetnik vseh duhovnikov
7.00 češčenje
7.30 za vse žive in rajne župljane
10.00 za † Roka TERŠAKA ter † Julijo in † Poldiko NOVAK (v Šentrupertu)

PONEDELJEK – 5. 8.
Marija Snežna (Nives)
19.00 po namenu

TOREK – 6. 8.
Jezusova spremenitev na gori
TA DAN NE BO SV. MAŠE

SREDA – 7. 8.
Kajetan
19.00 za zdravje g. župnika

ČETRTEK – 8. 8.
Dominik; duhovnik, ustanovitelj dominikancev
17.00 za † Ferdinanda PLASKAN (v Šentrupertu)

PETEK – 9. 8.
Terezija Benedikta od Križa (Edith Stein); mučenka, sozavetnica Evrope, karmelič.
19.00 po namenu

SOBOTA – 10. 8.
Lovrenc; diakon, mučenec
19.00 za † Brankota KOŠENINA

NEDELJA – 11. 8.
19. nedelja med letom
Klara (Jasna); redovna ustanoviteljica klaris
7.00 češčenje
7.30 za vse žive in rajne župljane
10.00 za † Milko Grah

Ureditev in krašenje župnijske cerkve: Zakl

Kontakt: v primeru, da rabite duhovnika, se obrnite najprej na g. Alojza Pirnata (duhovni pomočnik), tel. štev.: 040-429-894 in po delavniški sv. maši v župnišču ali na g. Damjana Ratajca (dekan), tel. štev.: 041-576-012.
Obema hvala za vso skrb, ki jo posvečata duhovni oskrbi naše župnije. Kljub temu zelo pogrešamo g. župnika, ki prav gotovo v tem smislu deluje »na daljavo«. Hvala tudi mag. Vladu Bizjaku, ki duhovno bdi nad nami ob sobotah in nedeljah.

Peš romanje v Petrovče: Tudi letos, morda pa letos prvič, se boste lahko udeležili peš romanja na praznik Marijinega vnebovzetja. Več pa v naslednjih oznanilih.