Prenesite Oznanila v PDF obliki.
Prenesite velikonočno bogoslužje za družine.
Sledite objavam in navodilom Slovenske škofovske konference.

BESEDA ŽIVEGA BOGA

Peter in óni drugi učenec sta šla ven in se odpravila h grobu. Skupaj sta tekla, vendar je drugi učenec Petra prehítel in prvi prišel h grobu. Sklônil se je in videl povôje, ki so ležali tam, vendar ni vstopil. Tedaj je prišel tudi Simon Peter, ki je šel za njim, in stopil v grob. Videl je povôje, ki so ležali tam, in prtič, ki je bil na Jezusovi glavi, a ne ob povôjih, temveč posebej zvit na drugem mestu. Tedaj je vstopil tudi oni drugi učenec, ki je prvi prišel h grobu; in videl je in veroval. (Jn 20,3–8)

BESEDA O BESEDI

»Vstal je Kristus, upanje moje!« poje velikonočna hvalnica in ugotavlja: »Smrt in življenje sta se borila v prečudnem dvobôju: Gospod življenja je umrl, zdaj kraljuje živ.«
To je najstarejše, najbolj pristno in najbolj temeljno sporočilo naše krščanske vere. Tudi božič nima pomena, če Jezus ni vstal od mrtvih. Potem Jezus ni nič posebnega, je samo še eden v vrsti mnogih »dobrih ljudi« ali »prerokov«, ki učijo »lepe življenjske nauke«, med katerimi lahko izbiramo kakor v trgovini.
Jezus iz Nazareta pa je prvi in edini o katerem imamo priče, da je v resnici premagal smrt in kot cel človek s telesom in dušo vstal od mrtvih. Zaradi tega smo kristjani, ker to verujemo. Zato apostol Pavel pravi: »Če pa Kristus ni vstal, potem je prazno naše oznanjevanje, prazna tudi vaša vera,« in nadaljuje: »Če imamo samo v tem življenju upanje v Kristusa, smo od vseh ljudi najnesrečnejši« (1 Kor 15,14.19). Če smo torej kristjani samo zaradi lepih naukov ali tradicije naših prednikov, smo res najnesrečnejši, ker se naš trud ne bo izplačal in bo zadnjo besedo imela smrt.
Ruski kristjani si zato za veliko noč voščijo: »Kristus je vstal, aleluja, vstali bomo tudi mi!« Če hočemo tudi mi premagati smrt, znova obudimo trdno in veselo vero v Jezusovo vstajenje, ki je vir našega vstajenja.

VELIKONOČNO VOŠČILO SLOVENSKIH ŠKOFOV

Bratje in sestre!
Evangelist Matej opisuje Gospodovo vstajenje z besedami: ‘In glej, nastal je velik potres, kajti angel Gospodov je prišel iz nebes. In je pristopil ter odvalil kamen in je sédel nanj!’
Kamen, ki je našega Gospoda držal zaprtega v temnem grobu, je z njegovim vstajenjem postal njegov kraljevski prestol: ‘Kajti zakraljeval je naš Gospod, Bog Vsemogočni! Veselimo in radujmo se in dajmo mu čast, zakaj prišla je svatba Jagnjetova in njegova zaročenka se je pripravila!’
Letošnja velika noč, dragi bratje in sestre, je zaznamovana s posebno preizkušnjo svetovnih razsežnosti: čestitamo vsem strokovnim službam in civilnim oblastem ter se jim zahvaljujemo za izjemne napore, s katerimi preprečujejo in omejujejo širjenje hude nadloge. Gospod naj vam povrne vaš trud in nas usliši, da k nam zopet pridejo časi olajšanja.
Bratje in sestre! Vsem želimo globoko doživetje in radostno izkustvo vstajenja našega Gospoda in Zveličarja Jezusa Kristusa. Kakor kliče apostol Pavel: ‘Vzdrami se, ki spiš, in vstani od mrtvih in razsvetlil te bo Kristus!” (Ef 5,14). Kakor se naše telo vsako jutro prebudi in zakoraka v nov dan, tako naj se, morda po dolgem času, za veliko noč prebudi naš duh in se požene v prihodnost, v bližnjo in daljno prihodnost, novim bojem in novim zmagam naproti. Gospod nas vabi: ‘Jaz sem svet premagal!’ (Jn 16,33).
Enako voščimo vsem bratom evangeličanom in pravoslavnim, vsem zamejcem in izseljencem, posebej vsem utrujenim in obteženim. Prav lepo pozdravljamo tudi vse predstavnike drugih verstev: Sveta velika noč, bodi nam vsem v pomoč! Aleluja!

Msgr. dr. Jurij Bizjak, Koprski škof

ZVONOVI V ČASIH PANDEMIJ VČERAJ IN DANES

Sedanja epidemija korona virusa je podoben epidemijam v preteklih stoletjih, ko je razsajala kuga. Zvonjenje so takrat uvajali kot splošno vabilo k molitvi vsem ljudem. Od takrat pa vse do danes še vedno ob istem času zvonimo, le da smo že pozabili, zakaj! Morda bi bilo dobro osvežiti in ovrednotiti zvonjenje ob 7.00, 12.00 in večerno.

V knjigi dr. Josipa Grudna, Zgodovina slovenskega naroda, je zapisano
takole: “Ko se je l.1624 zopet raznesla kuga v ljubljansko škofijo, je
škof Hren zapovedal molitve, sprevode in opoldne zvonjenje po vseh
cerkvah z vsemi zvonovi po en četrt ure … Ukaz vseh avstrijskih
škofov  iz leta 1713 se je glasil: ´Po četrt ure naj se vsak dan zvoni z
vsemi zvonovi zjutraj ob devetih in zvečer ob osmih. Verniki naj molijo
takrat po pet očenašev in pet češčenamarij, da bi Bog umaknil pretečo
šibo. Po jutranjem zvonjenju naj se opravi sveta maša pred
izpostavljenim svetim Rešnjim Telesom. Po maši naj se opravi še sv.
rožni venec, litanije in molitve za odvrnitev od kuge … Leto 
pozneje je ljubljanski škof zapovedal prestaviti zvonjenje od devete ure
na sedmo zjutraj. Še dandanes zvoni ob sedmih zjutraj z veliki zvonom
pri vseh cerkvah na Kranjskem.”

Tako zgodovinar Gruden. Najbrž mu lahko verjamemo. Zapisal je tudi, da
so zaradi kuge nekateri umirali v strašnih mukah, nekateri pa zelo na
hitro, ko so samo zakašljali ali kihnili. Od takrat vzklik: “Bog pomagaj!” Ko smo Boga izrinili iz javnega življenja pa rečemo samo še: “Na zdravje!”

Vse to nas lahko znova spodbudi, da zjutraj, opoldne in zvečer ob zvonjenju zmolimo Angel Gospodov za rešitev in umik sodobne korona epidemije. Če le še imamo kaj vere, da ima pri vsem tem tudi Bog kaj opraviti.

ZAHVALA

Župnik in župnijski upravitelj se želiva zahvaliti za vašo skrb v tem času korona krize. Izkušava pozornost mnogih, ki pokličete, ponudite hrano ali kakšno drugo pomoč. Mnogi tudi v tem času naročite svete maše, darujete za cerkev ali za najine potrebe. Hvala Bogu, nama nič ne manjka.

Hvala vam za vse čestitke in voščila, ki sva jih prejela ob velikonočnih praznikih. Vsak dan moliva za vas in se vas spominjava pri oltarju. Na razpolago sva za kakršno koli pomoč, če jo boste z najine strani potrebovali.

KLIC V STISKI IN POMOČ

Vsi, ki ste v tem času krize v osebni stiski ter potrebujete pogovor. Škofijska Karitas Celje vam nudi pomoč preko telefona 051 658 299 vsak dan med 8.00 — 13.00 ter 16.00 — 18.00.

Župnijska Karitas Gomilsko je v kontaktu s Civilno zaščito Braslovče. Če potrebujete dostavo hrane iz trgovine ali zdravil iz lekarne in podobno, pokličite brezplačno številko Civilne zaščite Braslovče 080 26 46 in z veseljem vam bodo pomagali!

Župnijska Karitas bo preko škofijske Karitas Celje, kot vsako leto, sredi aprila, delila hrano iz evropske pomoči. Prosimo vse, ki so se v tem času znašli v stiski — ali če kdo pozna koga v takšni situaciji — , da se obrnete na župnijsko Karitas (Simon Brdnik, Marija Orožim).