BESEDA ŽIVEGA BOGA 
Tisti čas je Jezus rekel svojim učencem: »Ko pride Sin človekov v svojem veličastvu in vsi angeli z njim, takrat bo sédel na prestol svojega veličastva.
Pred njim bodo zbrani vsi narodi in ločil bo ene od drugih, …Tedaj bo kralj rekel tistim, ki bodo na desnici: Pridite, blagoslovljeni mojega Očeta! Prejmite v posest kraljestvo, ki vam je pripravljeno od začetka sveta!« (Mt 25,31–34)
BESEDA O BESEDI
TVOJE ROKE SO ČISTE, A PRAZNE Mt 25,31–46
Če hočemo biti pravični učenci Jezusa Kristusa, učlovečene Božje Besede, se mora naša vera »učlovečiti«: naučiti se moramo prepoznavati obličje Boga v obrazih ljudi okoli sebe. To pa nam z živimi slikami, vrednimi znamenitih fresk v Sikstinski kapeli, dopoveduje današnji evangeljski odlomek o poteku vesoljne sodbe. Bogu pravilno služimo samo tedaj, če imamo odprto srce, oči in roke za ljudi, ki so v kakršnikoli potrebi ali stiski. »Resnično, povem vam: Karkoli ste storili enemu od teh mojih najmanjših bratov, ste meni storili.« (Mt 25,40)
»Ali nas bo Jezus sodil samo po naši ljubezni do bližnjega, po telesnih delih usmiljenja?« se sprašuje p. Albin Šrkinjar v premišljevanju o sodnem dnevu. »Kje je ljubezen do Boga, kje naše dolžnost do njega? Brez dvoma bo vse to tudi predmet Božje sodbe, a Jezus se hoče v svojem opisu omejiti na poglavitno: na ljubezen. Tudi hoče poudariti, da brez ljubezni do bližnjega ni ljubezni do Boga. Povedati hoče, da je ljubezen prva … Kdor ne ljubi brata, ne ljubi Jezusa. Naš brat je Jezusov brat. Tudi v najmanjšem bratu moramo gledati Jezusa. Jezus, od katerega smo dobili neizmerne zaklade, je v osebi našega brata hvaležen za kos kruha, za čašo vode, za kratek obisk. To je dejstvo, to je gola resnica, ki se bo razglasila kot najvažnejša na edini »generalni skupščini« vsega človeštva. Ali sploh kaj vemo o Jezusu, če se še nismo naučili bratske ljubezni, kakšno od nas zahteva?« – Katekizem Katoliške cerkve pravi: »Ravnanje z bližnjim bo razodelo sprejetje ali odklonitev milosti in Božje ljubezni … Z odklonitvijo milosti v tem življenju se vsakdo že sam sodi, prejme po svojih delih in se more celo za večno pogubiti, če zavrača duha ljubezni.« V skladu s tem lahko mirno rečemo, da je vsak človek, ki nam je poslan na pot življenja, dejansko od Boga ponujena milost, da mu izkažemo dejavno ljubezen. (po: F. Cerar)
KRISTUS KRALJ VESOLJSTVA
Nastanek praznika Kristusa Kralja bi mogli povezati s propadom kraljestev ob koncu prve svetovne vojne: Nemčije in Avstro-Ogrske. Svet je bil v razvalinah in tičal globoko v zlu tudi zaradi razpredajoče se boljševiške revolucije. Tudi zato je sv. Pij XI. leta 1925 za vso latinsko Cerkev uvedel praznik Kristusa Kralja, čigar kraljestvo naj bi spet jasneje zažarelo kot kraljestvo resnice in življenja, kraljestvo svetosti in milosti, kraljestvo pravičnosti, ljubezni in miru. Kasneje je bil praznik pomaknjen na konec cerkvenega leta (prej je bil na nedeljo pred vsemi svetnimi) in s tem osvetlil Kristusa kot Kralja časov in vekov, Kralja vesoljstva in večnosti. Ta praznik praznujemo v zavesti, da je Kristus naš kralj in da ima njegovo kraljestvo prostor v naših srcih. (po: Molimo s Cerkvijo, leto A–4)
»Kajti lačen sem bil
in ste mi dali jesti …« (Mt 25,35)
Če se moram peljati z vlakom v Benetke, mi nič ne koristi vozovnica za Neapelj.
Če moram delati izpit iz matematike, mi nič ne koristi, da zelo dobro znam geografijo.
Če ne morem hoditi bos, nič ne pomaga, da nataknem rokavice.
Jezus je določil pravila, pogoje, da pridemo v kraljestvo njegovega Očeta:
»Lačen sem bil, žejen sem bil, tujec sem bil, nag sem bil, bolan sem bil, v ječi sem bil … in ste mi pomagali.«
Vse drugo ne odpre vrat Božjega kraljestva.
»Kaj pa molitve? In maše? In zakramenti? In procesije? In romanja? In verouk? In večerna srečanja bibličnih skupin? In poletni tabori? In duhovne vaje? In post? In življenje v samostanu? In odpoved poroki in lastni družini? In odkrivanje čudežev in svetniških ljudi?«
Ne pomagajo, da pridemo v Božje kraljestvo.
Molitve, maše, zakramenti torej ne pomagajo?
Pomagajo nam, da imamo moč in vidimo Jezusa v tistem, ki je lačen, tistem, ki je žejen, tistem, ki je nag, tistem, ki je bolan, tistem, ki je tujec, tistem, ki je v ječi, in mu pomagamo. (po: T. Lasconi, 365+1 dan s Teboj)
Naslovljeno na vas
Čestitke in zahvala ob godu sv. Cecilije — zavetnici cerkvene glasbe
Čestitke gospe Vesni in vsem pevcem Mešanega cerkvenaga zbora, gospodu Domnu Novaku in pevcem ter instrumentalistom Glasbene skupine, Moškemu kvintetu, Dekliški mladinski skupini, vsem, ki si prizadevate za ljudsko petje. Naj vam vaša vzornica in priprošnjica sv. Cecilija izprosi pri Bogu — Viru vse lepote obilo notranjega zadovoljstva pri opravljanju tako pomembnega poslanstva in veliko dobre volje za vse žrtve, ki so potrebne za priprave in redno sodelovanje na pevskih vajah. Bog daj, da bi srečno šli skozi to zlo epidemije in se čim prej vrnili na svoja mesta v cerkvi. Duhovniki vas in vse bogoslužne sodelavce in bogoslužno občestvo, zelo, zelo pogrešamo.
Bog naj vam vsem bogato povrne in vas blagoslavlja.
Teden Karitas — od tega ponedeljka pa do prihodnje, ko bo nedelja Karitas, še prej pa Dobrodelni koncert Klic dobrote.
Tradicionalni koncert, ki ga prireja slovenska Karitas z namenom zbiranja sredstev za pomoč družinam v stiski, bo v sredo, 25. novembra ob 20.00. Prenašala ga bo RTV Slovenija in radio Ognjišče. Vabljeni k spremljanju in odzivu za pomoč. Običajnega darovanja za Karitas na nedeljo Karitas tokrat ne bomo mogli izvesti; morda kasneje.
Advent
Beseda advent pomeni prihod. Ta prva doba cerkvenega leta je čas priprave na praznik Kristusovega prvega prihoda—rojstva in njegov drugi prihod. Barva adventa je vijolična. Ta predstavlja hrepenenje, upanje.
Pletenje adventnih vencev in venčkov: mesta že na veliko krasijo—kljub vsemu, pa ne bi bilo prav, da bi mi opustili izdelavo teh lepih adventnih simbolov.
Naša župnijska Karitas bo pripravila adventne venčke in bodo na razpolago prihodnjo nedeljo od 10. do 11. ure pred Domom srečanj.
Tudi Družinske pratike (6,50 eur) in stenske Marijanske koledarje (2,50 eur) bo mogoče nabavit, je pa tudi na razpolago v župnijski cerkvi –ta je veliko odprta, zagotovo pa 1 uro pred sv. mašo—za posameznike ali člane istega gospodinjstva. Pridite kaj, da se ne bodo »stezice do cerkve zarasle«.
MAŠNI NAMENI
NED – 22.11.
KRISTUS KRALJ VESOLJSTVA
Cecilija, devica, mučenka, zavetnica cerkvene glasbe
7.00 češčenje
7.30 za vse župljane—žive in rajne
10.00 do 11.00 priložnost za spoved in obhajilo
PON – 23.11.
Klemen I., papež, mučenec
17.00 za sorodnike in prijatelje
Začetek tedna Karitas
TOR – 24.11.
Andrej, duhovnik in dr. vietnamski mučenci
17.00 za zdravje (P.)
SRE – 25.11.
Katarina Aleksandrijska, devica, mučenka
17.00 za vse Rojnikove in Rovšnikove
ČET – 26.11.
Obletnica posvetitve celjske stolnice
17.00 za +Zofijo Rančigaj in vse Stepišnikove
PET – 27.11.
Modest in Virgil, škofa, apostola Karantanije
17.00 za +Pavlo in Viljema Natek in sorodnike
SOB – 28.11.
Katarina Laboure, redovnica, vidkinja
17.00 za +Alfonza Tekavca—obletnica
NED – 29.11.
1. ADVENTNA NEDELJA
Nedelja Karitas
Filomen, mučenec
7.00 češčenje
7.30 za vse župljane—žive in rajne
10.00 do 11.00 priložnost za spoved in obhajilo
V tem tednu se bodo iztekli še zadnji dnevi tega cerkvenega leta. V nedeljo bomo z praznovanjem 1. adventna nedelje stopili v novo cerkveno leto.
Teden od 23. novembra do 29. novembra bo teden Karitas. V njem naj bi se bolj ozavestili o pomenu dobrodelnosti v krščanski skupnosti na vseh ravneh. Razmislili naj bi tudi o svoji pripravljenosti za sodelovanje pri tem.