BESEDA ŽIVEGA BOGA  
Tisti čas je Jezus povedal svojim učencem tole priliko: »Neki človek se je odpravljal na potovanje in je sklical svoje služabnike ter jim izróčil svoje premoženje. … Tisti, ki je prejel pet talentov, je šel takoj z njimi trgovat in je pridóbil pet drugih. Prav tako je tisti, ki je prejel dva, pridóbil dva druga. Oni pa, ki je prejel enega, je šel, skôpal jamo in skril
denar svojega gospodarja. (Mt 25,14–18)

BESEDA O BESEDI

DODATEN TRUD ŠTEJE Mt 25,14–30

Večkrat se sliši očitek, da se kristjani gremo z Bogom neko trgovino: jaz dam tebi molitev, mašo, romanje, žrtvice – ti mi daš srečo, zdravje, uspeh pri izpitu … Nedvomno je ta očitek včasih upravičen, saj se do Boga pogosto tako obnašamo. Vendar pa ne drži načelno, saj Kristus ni nikoli učil, da bo Bog Oče stregel našim muham. Marsikaj, kar bi od Boga radi dosegli, je za nas kot Božje otroke prej škodljivo kot koristno, zato je razumljivo, da nam Bog tega ne more dati.
V določenem pomenu pa je življenje z Bogom vendarle neke vrste trgovina, kakor nam govori jezus v zgodbi današnjega evangelija. Trgovini se pravi življenje, trgovsko blago pa so darovi, ki smo jih prejeli od Boga, od katerega prihaja vsak dober dar. Ti darovi so številni in se nam vsak dan množijo: življenje samo, ki smo ga prejeli po posredovanju staršev, vzgoja, ki so nam jo nudili starši, učitelji, duhovnik in drugi vzgojitelji, dar družinskega okolja, značaj, nadarjenost – lahko bi naštevali v nedogled. To so darovi, ki se z našim sodelovanjem lahko množijo, po naši nemarnosti pa lahko tudi izgubljajo vrednost. Z darovi je treba »trgovati«. Če tega ne delamo, bo tudi nas zadel očitek, ki ga je bil deležen tretji služabnik – lastnik enega talenta. Namesto da bi se ravnal po zgledu svojih sodelavcev, je prejeti zaklad zakopal. Mislil je, kako zvit in pameten je: »Zdaj sem brez skrbi, nič ne morem izgubiti!« Pa je izgubil vse! – Tretjemu služabniku smo kristjani podobni, če se v svojem verskem življenju oklepamo samo obredov, starih navad in izročil, tistega, kar je bilo »v naših mladih letih«, ne prizadevamo pa si, da bi evangeljsko oznanilo tako zaživeli, da bi postalo kvas našega življenja v današnjem svetu in razmerah. Svet se spreminja z neverjetno naglico. Vrti se tako, da se vedno bolj oddaljuje od Boga. Zaradi tega se oddaljuje tudi od človeka, saj je njegovo dostojanstvo utemeljeno na resnici, da je sleherni od nas Božji otrok. (po: F. Cerar)

33. nedelja med letom

Prilika o talentih, ki jo prinaša današnji evangelij, nam govori o pričakovanju Kristusovega drugega prihoda. Talenti so darovi, ki so nam dani, da z njimi gradimo zgradbo našega življenja in tako služimo Gospodu. Bog nam je dal talente za rast in zorenje: za vero, ki navdušuje; za upanje, ki poživljanja,; za ljubezen, ki razsvetljuje. Poklicani smo, da ustvarjalno in v vsej enkratnosti zaživimo polno življenje pred Bogom.

Prosimo Gospoda, naj nam v vsakdanjem življenju pomaga, da bomo v iskreni molitvi skupaj z njim odkrivali svoje talente in jih uporabljali tako, kot on želi. Naj nas razsvetljuje, kje in kako naj mu služimo ter tako prispevamo po svojih močeh, da bo svet lepši. (po: Uvodi pri nedeljskih in prazničnih sv. mašah – leto A)

Vrlo ženo, kdo jo najde! Njena vrednost je daleč nad biseri. Srce njenega moža zaupa vanjo, povračila ne pogreša. Izkazuje mu dobroto in ne hudega vse dni svojega življenja. Skrbi za volno in lan in dela s pridnimi rokami. Svoje roke izteguje k preslici, njene dlani prijemajo vretěno. Svojo dlan odpira potrebnemu, svojo roko podaja ubogemu. (prim. Prg 31)
Sveto pismo z velikim občudovanjem govori o močni ženski, ki namenja izredno bogastvo svojih značilno ženskih sposobnosti v dobro družine in skupnosti.
Le kdo ne občuduje takih žensk?
Težko si zamišljamo, kako bi potekalo življenje večine družin, če ne bi bilo žensk, ki znajo najti čas in energijo za vse: za delo zunaj doma, za dom, otroke in moža, za šolo svojih otrok, za župnijo.
In so vedno pripravljene podariti nasmeh.
In vedno pripravljene ostati v senci ter prepustiti moškim zadovoljstvo, da so prepričani in da razlagajo: »Zasluga je samo moja. Če ne bi jaz vlekel voza naprej … In to naj vam bo jasno, v moji hiši hlače nosim jaz!«
Mnogo prej kakor modri Kitajec, je Sveto pismo oznanjalo, da je moški drevo, ženska pa korenine. Drevo je veliko, če so korenine močne. (po: T. Lasconi, 365+1 dan s Teboj)

Gremo naprej.
Poti nazaj ni. Tudi stopicanje na mestu ne vodi nikamor. Že smo upali, da se bo življenje in tudi obiskovanje bogoslužja počasi sproščalo, pa so prišli še strožji ukrepi. Zato se moramo ponovno spodbuditi, da naj ne čakamo boljših časov križem rok, ampak skušamo čim bolj izkoristiti priložnosti, ki jih imamo, da kljub temu, da ne moremo polniti »duhovnih akumulatorjev« na običajen način, ne dopustimo, da se nam izpraznijo. Dosledno poskrbimo, da je nedelja zares prazničen dan: da spremljamo v zbranosti prenos sv. maše —kolikor je mogoče vsa družina, kot domača Cerkev, skupaj. Kaj več molimo, ali kako drugače namenimo več časa Bogu, Ga slavimo tudi z deli ljubezni do bližnjega. Ker se ne smemo obiskovati, pa se lahko s kom pogovorimo po telefonu.
Posebna naloga krščanskega občestva je verouk in verska vzgoja, ki sta skrb vseh, ne samo staršev otrok. To pa še zlasti v teh posebnih okoliščinah, ko je verouk na daljavo. Številni starši so res preveč obremenjeni z obveznostmi: služba, ki je v teh okoliščinah še posebno zahtevna, običajna skrb za dom, … zdaj še vloga domačih učiteljev in veroučiteljev. Kjer je v hiši več šolarjev, pomeni, da je vsak otrok svoj razred. Pa tudi res, da so tudi v normalnih okoliščinah starši prvi in glavni in nenadomestljivi vzgojitelji in veroučitelji —vsi, ki poučujemo v veroučnih šolah smo samo njihovi pomočniki pri spremljanju otrok na poti verskega izobraževanja. V tej obliki verouka je to še bolj očitno. To naj bo tudi dragocena izkušnja, ki jo naj ne bi pozabili tudi potem, ko se bo, tako upamo, vse spet bolj normaliziralo. Sedaj pa radi namenimo za naše veroučence in njihove starše svoje molitve. Večji šolarji pomagajte mlajšim sestram in bratom pri veroučnem delu, vsa družina pa naj – kolikor je le mogoče skupaj redno moli—vsaj zvečer. Tudi botri naj svoje varovance spodbujajo k sodelovanju pri verouku. Tudi otroške veroučne revije Mavrice in mladostniške Najt se poslužujte, saj sta lahko v veliko pomoč. Staršem in otrokom bomo veroučitelji radi na voljo, v kolikor bi radi govorili z nami »na daljavo«.
Božja pomoč in Marijino varstvo, ostanita vedno z nami!

MAŠNI NAMENI

NED – 15.11.
33. nedelja med letom
Albert Veliki, škof, cerkveni učitelj
7.00 češčenje
7.30 za vse župljane—žive in rajne
10.00 do 11.00 priložnost za spoved in obhajilo /6 ljudi

PON – 16.11.
Marjeta Škot., kraljica
17.00 za +Brankota Košenina –oblet.

TOR – 17.11.
Elizabeta Ogrska, redovnica
17.00 za +Antona Jelen in starše

SRE – 18.11.
Posvetitev bazilik sv. Petra in Pavla
17.00 za +Anico Košenina –oblet.

ČET – 19.11.
Neža Asiška, devica
17.00 za +Ivana Vadlana –oblet. in Horvatove

PET – 20.11.
Edmund, kralj
17.00 za +Julijano in Alojza Slemenšek in Jurija Zorkota

SOB – 21.11.
Darovanje Dev. Marije
17.00 za +Marijo Semprimožnik –oblet. in starše

NED – 22.11.
KRISTUS KRALJ VESOLJSTVA
Cecilija, dev., mučenka
7.00 češčenje
7.30 za vse župljane—žive in rajne
10.00 do 11.00 priložnost za spoved in obhajilo

V tem tednu
Pouk v šolah je na daljavo, zato je tako tudi pri verouku. Ker je želja, da bi bili k sodelovanju čim bolj pritegnjeni tudi starši, bo pošiljanje gradiva na njihov el-naslov.
Teden od 15. do 22. novembra je vsakoletni »teden zaporov« naj bi se spomnili in zanje molili: zapornikov, vseh žrtev kaznivih dejanj, zaposlenih v teh ustanovah, …