Oznanila – 6. velikonočna nedelja

Oznanila v PDF obliki za tiskanje

BESEDA ŽIVEGA BOGA  

Tisti čas je rekel Jezus svojim učencem: »Kakor je Oče mene ljubil, sem tudi jaz vas ljubil. Ostaníte v moji ljubezni! Če boste izpolnjevali moje zapovedi, boste ostali v moji ljubezni, kakor sem tudi jaz izpolnil zapovedi svojega Očeta in ostajam v njegovi ljubezni. To sem vam povedal, da bo moje veselje v vas in da bo vaše veselje dopolnjeno. To je moja zapoved, da se ljúbite med seboj, kakor sem vas jaz ljubil. (Jn 15,9–12)

BESEDA O BESEDI

TUDI CIGANI (IN ŠE KDO) SO BOŽJI OTROCI Jn 15,9-17

»Tudi na pogane se je razlila milost Svetega Duha« je naslovna vrstica (povzetek) vsebine prvega berila današnje nedelje. Odlomek pripoveduje, kako je apostol Peter po Božjem navdihu s podelitvijo zakramenta svetega krsta sprejel v družino Kristusovih učencev prve pogane. Maja leta 1997 je sv. Janez Pavel II. med sveto mašo pred baziliko sv. Petra v Rimu razglasil nekaj novih blaženih. Med njimi je bil tudi Ceferino Gimenez Malla, prvi cigan v zboru blaženih.
Beseda »cigan« je skorajda psovka. Cigani so po našem pojmovanju pogosto zviti, malopridni in lahkomiselni ljudje, ki se jih je bolje varovati kot pa imeti z njimi stike. Podobno so mislili pravoverni Judje o poganih, ki se jim niso zdeli vredni Božje izvolitve. Pa jih je Bog »razočaral«: on sprejema med svoje otroke vse, ki mu odprejo svoje srce. To je pogoj za prejem svetega krsta, ki pomeni vstop v občestvo kristjanov. Edino Bog, ki vidi v srca ljudi, ve, kdo je pripraven za njegovo kraljestvo. Mi ljudje ne morem in ne smemo odločati. Božje odločitve so za naše pojme pogosto presenetljive. Vodi jih usmiljena dobrota, kajti Bog je ljubezen, kot nam zatrjuje apostol Janez v svojem prvem pismu, katerega odlomek je drugo berilo današnje maše. – Če smo pravi Jezusovi učenci, se moramo veseliti, da Bog ravna na temelju dobrote in ljubezni, ne pa biti slabe volje, ko vidimo, da milost vere prejemajo tudi taki, ki so bili doslej do Cerkve brezbrižni ali celo sovražni. Tako mišljenje in govorjenje »dobrih kristjanov« razodevata veliko ozkosrčnost, pomanjkanje ljubezni, ki je razpoznavni znak pravih Jezusovih učencev. Vsi vemo, da se je Judovskim velikim duhovnikom in pismoukom, ki so se imeli za pravične, Učitelj iz Nazareta smrtno zameril, ko jim je dejal, da bodo cestninarji in vlačuge šli v Božje kraljestvo pred njimi. (po: S. Čuk, Misli srca)

6. VELIKONOČNA NEDELJA

To je moja zapoved, da se ljúbite med seboj, kakor sem vas jaz ljubil. Jn 15, 12

Dva človeka. Eden je veren, drugi ne. Delata enake stvari. Zanimata se za probleme drugih ljudi, zlasti najbolj revnih in nemočnih. Dejavna sta v politiki ali celo v sindikatu in se zavzemata za pravičnejšo in solidarnejšo družbo. Del svojega časa posvečata prostovoljnemu delu.
Ali je med njima kakšna razlika?
Je, in to bistvena. Neverni človek odloča sam, do kod bo šel in kdaj se bo ustavil, koliko bo dal in koliko zadržal zase.
Verni človek se odpove tej odločitvi in jo prepusti Jezusu, ki mu pravi: »Ljubite se med seboj, kakor sem vas jaz ljubil,« torej do konca, vse do darovanja samega sebe.
Neveren človek – čeprav vsakogar, ki naredi kaj dobrega bratom in sestram, v resnici podpira Gospod – misli, da bo našel potrebno moč v sebi, in zato tudi misli, da ima pravico reči: Več kot toliko ne morem; nihče ne more zahtevati od mene še več.«
Veren človek ne more nikoli reči »Ne morem več,« ker mu je neizčrpna moč Vstalega vedno na razpolago v molitvi in zakramentih. (po: T. Lasconi, 365+1 dan s teboj)

Vse, kar potrebuješ, je ljubezen …

No, res ni še čisto vse, vendar pa bi nam brez nje presneto slabo šlo. Psihologi potrjujejo, da potrebuje otrok za normalen razvoj varno okolje, ljubeč dom. Najstniki hrepenijo po ljubezni in čustva jim povedo, da je življenje zato, da ga delijo z drugimi. Poročeni doživljajo globoko življenjsko izpolnitev, ki jo daje osrečujoča zavest, da ljubijo in so ljubljeni. Družinam daje ljubezen moč in zdravje. Starejši najdejo smisel svojega življenja v zavesti, da nekomu nekaj pomenijo. Prav vsi potrebujemo ljubezen. – Zato je prava tragedija, če si zanjo ne prizadevamo in živimo v svetu, kjer so nezaželeni in prezrti otroci življenjsko dejstvo; kjer izrabljajo čustva mladih; kjer se zakonci neprestano prepirajo; kjer sosedje živijo v sovraštvu; kjer uboge, bolne, ostarele, slabotne in telesno prizadete potiskamo vstran. – Hvala Bogu, da zmore ljubiti vse in ima toliko ljubezni, da lahko z njo napolnimo naša prazna srca in življenja ter nas uči ljubiti. Naj se v naših družinah širi ljubezen, da bo lahko prerasla tudi njen okvir in se razlila med ljudi okrog nas. (povzeto po: J. Balchin, Kratka razlaga bistva krščanstva)

https://www.youtube.com/watch?v=u4t8WXCsl28 – šmarnično branje

Naslovljeno na vas

Tri dni pred praznikom Gospodovega vnebohoda se Cerkev obhaja prošnje dneve, pri katerih prosimo za blagoslov našega dela, za odvrnitev od neurja, ob setvi …
V četrtek, 13. maja obhajamo praznik Gospodov vnebohod, ki je poleg velike noči in binkošti eden izmed najpomembnejših krščanskih praznikov. Praznik obhajamo štirideset dni po veliki noči, saj se je Jezus po svetopisemskem izročilu po vstajenju štirideset dni prikazoval učencem in izbranim pričam, preden je odšel v nebo (prim. Mr 16,19–20; Lk 24,50–53 in Apd 1,9–11). Praznik želi poudariti pomen Kristusove bližine z Bogom Očetom in Svetim Duhom. Jezus, ki je z dušo in telesom odšel v nebesa, ostaja med nami prisoten na več načinov. Kot je zapisano v Konstituciji o svetem bogoslužju Drugega vatikanskega cerkvenega zbora, je Kristus navzoč tedaj, ko skupnost verujočih (Cerkev) moli ali poje, v Božji besedi, zapisani v Svetem pismu, v duhovnikovi osebi, ko deluje v Jezusovem imenu, v zakramentih ter na posebej očite

V ZNAMENJU PRIPRAVE NA PRVO SV. OBHAJILO
Letos naj bi k prvemu svetemu obhajilo pristopilo 14 veroučencev iz tretjega razreda. Na prvi petek, 7.5. so že opravili prvo sv. spoved. Župnik, katehistinja in župnijsko občestvo upa, da bomo odslej redno srečevali prvoobhajance in njihove starše tudi pri bogoslužju. Samo z obiskom svetega bogoslužja se lahko prav pripravimo na prejem svetega obhajila. Vabim k šmarnicam, ki so med sveto mašo. Dragi starši, vi ste tisti, ki lahko v prvi vrsti pomagate svojim otrokom, da se bodo pripravili na prejem prvega sv. obhajila.

Molitev za novoimenovanega celjskega škofa:
Gospod Bog, svojega služabnika Maksimilijana si izbral, da bo kot naslednik apostolov vodil Tvoje vernike. Daj mu duha modrosti in moči, duha vednosti in pobožnosti, da bo zvesto vodil zaupano mu ljudstvo celjske škofije in v svetu uresničeval skrivnost Cerkve. Po Kristusu, našem Gospodu. Amen. /posvečenje našega novega škofa bo 30. maja/

MAŠNI NAMENI

NED – 9.5.
6. velikonočna nedelja
Pahomij, mučenec
7.00 češčenje
7.30 za vse župljane—žive in rajne
10.00 za +teto Milico Ostrožnik -r. d. 100

PON – 10.5. prošnji dan
Job, svetopisemski mož
19.00 za +Jožeta Zupančiča
Vsak dan šmarnice

TOR – 11.5. prošnji dan
Odon, opat
19.00 za +Ivana Rančigaja

SRE – 12.5. prošnji dan
Pankracij, mučenec
19.00 za +Marto Kunst

ČET – 13.5.
GOSPODOV VNEBOHOD
Servacij, mučenec
17.00 za družini Mežnar in Gregorčič (v Šentrupertu)
19.00 za +Ano Pristalič in vse njene

PET – 14.5.
Bonifacij, mučenec
19.00 za +Zofijo Vasle

SOB – 15.5.
Izidor, kmet
Zofija (Sonja), mučenka
19.00 za +Stankota Slemenška

NED 16.5.
7. velikonočna nedelja
Janez Nepomuk, duhovnik
7.00 češčenje
7.30 za vse župljane—žive in rajne
10.00 za +Franca (r. d.) in Milko Rančigaj

V tem tednu: Verouk: redno po urniku verouka v živo. Zelo pa ste veroučenci vabljeni k sv. mašam, tudi šmarnicam, ki bodo ves maj.
Sestanek za starše prvobhajancev bo ta petek ob 18.00 uri v cerkvi.
Sodelovanje pri bogoslužju: Dosledno naj se upošteva, prosimo, zaščitne ukrepe: uporaba zaščitnih mask, razkuževanje rok, medsebojna razdalja /razen oseb istega gospodinjstva – zato je zelo zaželjeno, da pridete člani istega gospodinjstva skupaj in sedite skupaj; ali pa veroučenci istega razreda/. Odslej dovoljeno ljudsko petje.

Ministranti: istočasno iz iste družine ali razreda
Bralci Božje besede: bodite na razpolago, kadar boste navzoči.
Urejanje in krašenje župnijske cerkve: Zakl