Oznanila – 5. velikonočna nedelja

Oznanila v PDF obliki za tiskanje

BESEDA ŽIVEGA BOGA  

Jaz sem trta, vi mladike. Kdor ostane v meni in jaz v njem, rodi obilo sadu, kajti brez mene ne morete ničesar storiti. Če ostanete v meni in moje besede ostanejo v vas, prosíte, kar koli hočete, in se vam bo zgodilo. (Jn 15,5.7)

BESEDA O BESEDI

LJUBEZEN PREHAJA IZ TRTE NA MLADIKE Jn 15,1-8

Ne preseneča, da Jezus v današnjem evangeljskem odlomku sebe primerja z vinsko trto; vprašamo pa se lahko, zakaj naglaša, da je on »prava« trta. Najbrž hoče s tem poudariti razliko med njimi in »nepravo« trto. Ta pa je tista, ki namesto sladkega grozdja, ki ga vinogradnik od nje pričakuje, ker jo je skrbno in z neizmerno ljubeznijo obdeloval, rodi »kislico«. O njej večkrat beremo v Stari in Novi zavezi, pomenila pa je Izrael in njegovo nezvestobo vinogradniku – Bogu. Jezus in njegovi učenci pa bodo vinograd, ki ga bo Bog vesel.
Trta in mladike si niso blizu samo prostorninsko, temveč so po sokovih, ki se skozi njih pretakajo, med seboj življenjsko povezane. Praktično so eno. Tako je z Jezusom in njegovimi učenci. Jezusova izjava, da brez njega ne morejo ničesar storiti, ne zanika, da na naravnem področju ne bi mogli ničesar storiti. Toda če manjka povezava z Jezusom samim, ostane vse zgolj na človeški ravni. Človeške dejavnosti postanejo prepojene z ljubeznijo in rodovitne za večnost šele, če so zakoreninjene v Jezusu.
V Jezusu ostanemo, ko smo z njim povezali svojo preteklost, ko vanj vključimo sedanjost in jo želimo nadaljevati v prihodnosti. Jezus ostaja v nas in nam namreč deli sadove odrešenja.
Apostol Janez, ki nam spregovori v drugem berilu današnje nedelje, našo povezanost z Jezusom vidi v ljubezni. Ta je sok, ki prepoji trto in mladike. Če se namreč v človeku naseli ljubezen, se obenem z njo naseli v njem Božje življenje, to pa je jamstvo, da ga pri Bogu čaka tudi večno življenje. Ta ljubezen pa človeka obenem nagiba, naj tudi sam ljubi.
Kakorkoli se človek trudi, da bi ljubil, spoznava, da mu to velikokrat ne uspeva. Srce ga obsoja: premalo si ljubil! A Bog, ki je večji od človeka, to obsodbo umika. Z Božjo ljubeznijo vselej dopolnjuje, kar naši človeški manjka. (po: F. Cerar, Beseda da Besedo)

5. VELIKONOČNA NEDELJA

Tesnejšega zedinjenja s Kristusom kristjani na tem svetu res ne moremo doživet, kot pri svetem obhajilu. Celotni Kristus z vso svojo Božjo in človeško naravo prihaja k nam. Njegova kri se preliva v našo kri. Njegovo telo se v eno spaja z našim telesom. In naša duša se tako »pobožanstvuje«. Nismo več mi, ki živimo, sam Kristus živi v nas.
Vendar pri tem ostajamo samostojna osebnost. Naš razum in svobodna volja sta neokrnjena. Le v novo nadnaravno popolnost smo dozoreli. V nas so zacvetele klice večnega življenja. Že gledamo njegov sijaj. In čutimo, kako je to življenje eno, kako nas preustvarja. Kristus je resnično trta in vsi, ki smo jedli njegovo telo in pili njegovo kri, smo na njem rastoče mladike. Drug v drugega se prepletamo in skupaj pojemo slavospev življenja.
V kakšne neslutene višave nas dviga Kristusov evangelij. Zares ga sprejmimo s hvaležnostjo in ga ljubeče in zaupno premišljujmo. In predvsem: vsak dan ga živimo!
Kristus Bog se je učlovečil, da bi se mi pobožanstvili. In do tega cilja vodi samo pot žive vere in milostne povezanosti z njim. (po: S. Janežič, Slava Bogu – Mir ljudem)

Šmarnice so dragocena pomladanska setev za Božje kraljestvo – na dragoceno polje naših src. S šmarnicami sadimo z našimi premišljevanji, zalivamo s svojimi molitvami in pobožnim petjem, Gospod pa daje svojo rast. Zato kliče Marija ob šmarničini pobožnosti vsem svojim častilcem: »Blagor tem, ki se drže mojih poti« (Preg 8,32).

Marija, pod tvojim varstvom smo začeli to pobožnost, s tvojo priprošnjo želimo slednjo tudi zaključiti. Izprosi nam milost, da tisti, ki je med nami dobro delo začel, naj ga tudi dopolni. (bl. Anton Martin Slomšek)

Bilo bi lepo, če Mariji doma pripraviš lep oltarček z njeno podobo in morda svežim šopkom šmarnic ali drugega cvetja. Vsak dan te bo tako spomnil na ljubezen nebeške matere, ki nas spremlja vsak hip našega življenja.

Letošnje šmarnice za odrasle z naslovom CAMINO, POT, KI SE ZAČNE NA KONCU avtorja Marka Rijavca lahko najdete na spletu:

Naslovljeno na vas

PRAZNIK PRVE SV. SPOVEDI bo ta petek, 7. maja
Vedno je velik dogodek za prvoobhajance, za njihove najbližje pa tudi za vse župnijsko občestvo dan prvega sv. obhajila. In prav je tako! A ne smemo pa spregledati, da se prvoobhajanci pripravljajo tudi na prvo sv. spoved. K temu zakramentu – zakramentu sprave – pristopijo še pred prvim sv. obhajilom. Običajno je bilo to le nekaj dni pred tem (pri nas največkrat v petek pred nedeljo prvega sv. obhajila). To je zelo primerno, da povabijo Jezusa v svežo čistost duše. Je pa morda tu možnost, da prvi sv. spovedi ne damo dovolj poudarka in pridiha prazničnosti, ampak le kot eno od dejanj v pripravi na prvo sv. obhajilo. Pa naj bi vendar bil tudi dan prve sv. spovedi prazničen in tudi otroci naj bi prišli v cerkev v praznični obleki. Zato bo letos prva sv. spoved že ta petek, ki bo tudi prvi petek v Marijinem mesecu maju. Prvoobhajance naj bi spremljali tudi starši. Prav bi bilo da bi tudi vsi stopili v spovednico — tudi tisti starši, ki ne bi imeli pogojev za sv. spoved ali se zanjo ne bi mogli odločiti, bi pa s spovednikom imeli kratek duhovni pogovor in prejeli blagoslov. S tem bi se tudi izognili problemu, da kdo ne bi šel k spovedi, ker tudi ta ali oni ni šel. Bila bi pa to tudi lepa spodbuda, da ne rečemo kar darilo vašemu otroku. Tudi na dan prvega sv. obhajila (ki naj bi bil 23. maja), naj bi vsi starši pristopili k oltarju — tisti, ki ne bi prejeli obhajila, pa bi prišli po blagoslov.
Letos je velik primanjkljaj pri uvajanju otrok v sodelovanje pri sv. maši, predvsem pa v doživljanju bogoslužja, ker je bilo zbiranje v cerkvi zaradi zdravstvenih ukrepov tako omejeno. Doma pa so nekateri premalo izkoristili priložnosti za spremljanje sv. maše po medijih. Vsaj te nedelje, če le ne bo nepremostljive ovire, prihajajte zagotovo v cerkev, v kolikor bo mogoče pa tudi med tednom k šmarnicam, ki bodo v povezavi z večerno sv. mašo. Vsi pa dajmo prvoobhajancem lep zgled in zanje molimo!

Molitev za novoimenovanega celjskega škofa:
Gospod Bog, svojega služabnika Maksimilijana si izbral, da bo kot naslednik apostolov vodil Tvoje vernike. Daj mu duha modrosti in moči, duha vednosti in pobožnosti, da bo zvesto vodil zaupano mu ljudstvo celjske škofije in v svetu uresničeval skrivnost Cerkve. Po Kristusu, našem Gospodu. Amen. /posvečenje našega novega škofa bo 30. maja/

MAŠNI NAMENI

NED – 2.5.
5. velikonočna nedelja
Atanazij, škof., c. učitelj
7.00 češčenje
7.30 za vse župljane—žive in rajne
10.00 za +Franca Obreza

PON – 3.5.
Filip in Jakob, apostola
19.00 za +Stankota Mežnarja
Vsak dan šmarnice

TOR – 4.5.
Florijan (Cvetko), mučenec, zavet. gasilcev
19.00 za +Jožeta Raka

SRE – 5.5.
Gotard, škof
19.00 za +Ano Mahor

ČET – 6.5. prvi četrtek
Dominik Savio, dijak, zavetnik ministrantov
19.00 v dober namen
Molitev za duhovne poklice

PET – 7.5. prvi petek
Gizela, opatinja
18.00 prva sv. spoved letošnjih prvoobh.
19.00 za +Merzeljeve in Stankota Lobnikar
Posvetitev Jezusovemu srcu

SOB – 8.5.
sobota pred 1. petkom
Viktor (Zmago), mučenec
19.00 za +starše Jager, Marijo in Antona Jerman
Posvetitev Marijinemu brezmadežnemu srcu

NED – 9.5.
6. velikonočna nedelja
Pahomij, mučenec
7.00 češčenje
7.30 za vse župljane—žive in rajne
10.00 za +teto Milico Ostrožnik -r. d. 100

V tem tednu:
Verouk: redno po urniku verouka v živo. Zelo pa ste veroučenci vabljeni k sv. mašam, tudi šmarnicam, ki bodo ves maj.
Sodelovanje pri bogoslužju: Dosledno naj se upošteva, prosimo, zaščitne ukrepe: uporaba zaščitnih mask, razkuževanje rok, medsebojna razdalja /razen oseb istega gospodinjstva – zato je zelo zaželjeno, da pridete člani istega gospodinjstva skupaj in sedite skupaj; ali pa veroučenci istega razreda/. Odslej dovoljeno ljudsko petje.

Ministranti: istočasno iz iste družine ali razreda
Bralci Božje besede: bodite na razpolago, kadar boste navzoči.
Urejanje in krašenje župnijske cerkve: Zakl