Oznanila v PDF obliki za tiskanje
BESEDA ŽIVEGA BOGA
Ko je vse ljudstvo prejemalo krst in je bil tudi Jezus krščen ter je molil, se je odprlo nebo. Sveti Duh je prišel nadenj v telesni podobi kakor golob in zaslišal se je glas iz neba: »Ti si moj ljubljeni Sin, nad teboj imam veselje.« (Lk 3,21–22)
BESEDA O BESEDI
OBNOVI KRSTNO MILOST Lk 3,15–16.21–22
Za vse, kar v življenju prejmemo, velja: kolikor več truda nas stane, toliko bolj znamo to ceniti. Vrednosti krsta, s katerim smo prejeli milost Božjega otroštva, se premalo zavedamo in ga ne znamo ceniti. Večina od nas je ta zakrament namreč prejela v prvih mesecih, tednih ali celo prvih dneh svojega življenja. Dar nam je bil položen praktično v zibelko. Brez naših zaslug nas je povezal z Bogom in drugimi krščenimi ljudmi z vezmi, ki so tesnejše kot krvne vezi družinskih članov. Ko odrastemo ter kot ljudje in kot kristjani dozorimo, moramo ta dar zavestno bogatiti s tem, da sprejmemo nase tiste obveznosti, ki so jih ob krstu namesto nas sprejeli starši in botri.
V prvih krščanskih stoletjih kristjani od svoje pripadnosti Kristusu niso mogli pričakovati drugega kot preganjanje, mučenje in smrt. Takrat je bilo treba biti kristjan, Kristusov učenec, z dušo in s telesom, ves in brez pridržka. Na krst so se pripravljali odrasli s pripravo, ki se je imenovala katehumenat in je trajala po dve leti ali tudi dlje. Šele potem, ko se je krstni kandidat izkazal za poštenega, zanesljivega človeka, je bil vključen v ožjo pripravo. Ta je potekala ves postni čas in se je zaključila s krstom na velikonočno vigilijo. Krst je ponavadi podeljeval škof, in sicer s potapljanjem, da so izkustveno doživljali nauk apostola Pavla: »Kakor ste bili s Kristusom pokopani v smrt, tako ste z njim vstali k novemu življenju.« Novokrščenci so si prizadevali živeti, »kot se s podobi za poklic, h kateremu so bili poklicani«.
Ob letošnjem prazniku Jezusovega krsta se spomnimo svojega krsta. S tem zakramentom smo bili vcepljeni v Kristusa kot mladike na trto, vzidani smo bili kot živi kamni v duhovno stavbo, ki se imenuje Cerkev. Kako je lahko stavba žlahtna, če je gradbeni material slab? Za trdnost ali solidnost stavbe je pomembna vsaka opeka, vsak kamen.
Naj v nas zaživi milost svetega krsta, da bomo trdno gradivo za Božjo stavbo –kot solidni ljudje in kot dosledni kristjani – v družbi in v Cerkvi. (po: S. Čuk, Misli srca)
Jezusov krst
Jezus nam v današnjem evangeliju kaže, kaj bi se lahko v molitvi zgodilo tudi za nas. Pri krstu namreč Jezus moli in nad njim se odpre nebo (Lk 3,21). To je lepa podoba za delovanje molitve. Ko molimo, se nad nami odpre nebo. V molitvi se spusti na nas Sveti Duh. In v molitvi izkušamo, da smo s strani Boga brezpogojno ljubljeni. V molitvi spoznavamo, kdo pravzaprav smo. Molitev je nekakšno zaklonišče, v katero se smemo umakniti, da bi bili obvarovani pred hrupom sveta in pričakovanji ljudi. Nad nas se spušča Sveti Duh, da nam znova pove, da smo ljubljeni ter da se ob njem in zaupanju nimamo česa bati. (po: Anselm Grün, Jezus – podoba človeka)
ZAKAJ KRSTNA VODA?
V vseh verstvih in v vseh kulturah ima voda moč očiščevanja in prenavljanja. Krstna voda nas očiščuje napak preteklosti in nas prenavlja, da bi mogli živeti kot novi ljudje.
To lažje razume odrasel človek, ki je oblit z vodo, kot pa otrok. Česa naj bi bil očiščen otrok, ki še ni grešil? Tradicionalni nauk Cerkve je, da je otrok očiščen izvirnega greha. Danes bi bilo mogoče to pojasniti na bolj sodoben način: otrok je izvzet iz okolja, v katero ga je postavila usoda. Vse, kar obremenjuje otroka, začenši z dednimi dejavniki, pa vse do duhovnega ozračja v družini, ki je pogojeno z izkušnjami iz otroštva staršev in starih staršev, je »izmito« s krstom.
Seveda se to ne zgodi kot po neki čarovniji: ne moremo govoriti, da se vsi duševni zapleti preprosto razpletejo s krstnim oblivanjem. Prav tako pa si ne moremo predstavljati, da je voda, ki je oblila glavo otroka, zagotovilo, da se v njem ne bo ponavljala usoda njegovih staršev in starih staršev. Vsekakor pa mu to daje možnost, da začne novo življenje.
V krstu slavimo novo rojstvo. Otrok ni obremenjen s preteklostjo, temveč je odprt za novost, ki jo hoče Bog uresničiti po njem. Ne bodo ga zaznamovale temne sence družinske preteklosti, Božji angel ga bo, kljub bremenom družinske dediščine, vodil v svobodo in življenje. Na mestu je tudi misel, da voda odplakne vse motnje, ki jih povzročamo otroku s svojimi dvomi in skrbmi.
Krstna voda hoče očistiti človeka vsega, kar bi moglo zamegliti neponovljivo Božjo podobo, ki se razodeva v njem. (po: A. Grün, Krst, slavje življenja)
Naslovljeno na vas
SPREMINJANJE SVETA
Vsepovsod, kjer so ljudje odločeni postati novi ljudje, raste nov svet. Analizirati težave ni dovolj. Priti morajo novi ljudje.
Z novim gledanjem, z novo naravnanostjo. Ljudje, ki ne mislijo več samo nase, ki nočejo več živeti na stroške drugih ljudi, ampak se ponudijo na razpolago.
Novi svet ne nastane iz lepega sna o novih strukturah, iz iluzije o nebeških časih, ampak iz trdne volje, da se bo živelo drugače, drugače skupaj živelo.
Večina ljudi hoče spremeniti svet. Samo ne samih sebe. Ostali se morajo spremeniti. Tisti tam zgoraj, rečejo tisti spodaj. Tisti tam spodaj, rečejo tisti zgoraj. Moški, rečejo ženske. Ženske, rečejo moški. Začnemo groziti in ustvarjati pritisk. Tako težko dojemamo, da nihče nima pravice drugih prisiliti k spremembi. Samo prepričanje, samo razumevanje, samo prijateljstvo lahko pripeljejo do spremembe. Kdor hoče ljudi spremeniti z nasiljem, je diktator.
Človek je edino bitje, ki zmore samega sebe spremeniti. Samo tako spremeni način skupnega človeškega življenja. Družbene strukture se same ne morejo spremeniti. Ljudje so jih naredili, jih ohranjali in nosili. Če se ljudje ne spremenijo, se ne spremeni nič. (po: P. Bosmans, V tebi je sreča)
Nekateri sprašujejo, če je že prepozno, da bi še darovali za zvonove. Žal, ni še prepozno in to še ne bo tako hitro. Prošnja za darove še ni preteklost, tudi ne zgolj sedanjost, ampak zagotovo še nekaj prihodnosti v 2022 letu. Hvala vnaprej!
DVD in ključki s posnetki slovesnosti posvetitve zvonov so na voljo v župnišču, oziroma se še lahko naročijo.
Januar—mesec verskega tiska in pomen verskega tiska.
Letne naročnine za letos (možno je poravnati v dveh obrokih na pol leta): tednik Družina 130,00 eur do 31.1., mesečna revija Ognjišče 35,00 eur, dvomesečniki Prijatelj 13,80 eur, Misijonska obzorja 9,00 eur in Božje okolje 29,70 eur, letna Mohorjeva zbirka 51,00 eur, Magnifikat 59,40 eur, … Na voljo je še marsikaj—informacije lahko dobite.
Sodelovanje pri bogoslužju: Še vedno je treba upoštevati navodila za preprečevanje širjenja covid –19.—razkuževanje rok, maske ali razdalja/razen za člane gospodinjstva ali razreda. Potrebno je imeti potrdilo PCT, tudi za otroke, ki so dopolnili 12 let starosti.
MAŠNI NAMENI
NED – 9.1.
Jezusov krst
Pij IX, papež
7.00 češčenje
7.30 za vse župljane—žive in rajne
10.00 za +Ivanko Vadlan
PON – 10.1.
Gregor Niški, škof, cerkveni učitelj
17.00 za +Jakoba –oblet. in Ivano Drev in vse njune
TOR – 11.1.
Pavlin Oglejski II., škof
17.00 za +Matildo Brinovec –30. dan
SRE – 12.1.
Tatjana (Tanja), mučenka
17.00 za +Milico Ostrožnik
ČET – 13.1.
Hilarij, škof, cerkv. uč.
16.00 za +Janeza Potočnika (v Šentrupertu)
PET – 14.1.
Odon, prior v Jurkloštru
17.00 za +Ivana Sorčana
SOB – 15.1.
Pavel iz Teb, puščavnik
17.00 za +Francija Rožiča
NED – 16.1.
2. nedelja med letom
Nedelja verskega tiska
Honorat, škof
7.00 češčenje
7.30 za vse župljane—žive in rajne
10.00 za +Jožeta Zupančiča—oblet.
Po mašah nabirka »za ogrevanje«
V tem tednu:
V cerkvenem letu vstopamo po prazniku Jezusovega krsta v »čas med letom«, ki traja do pepenice—letos 2.3., ko se začne postni čas. To je prvi čas med letom, ki se lahko imenuje predpostni čas, drugi, ki zajema velik del leta pa je od binkošti do prve adventne nedelje. Zelena barva bogoslužnih oblačil nas opozarja, da naj bi bil to za nas čas duhovne rasti.
Dežurni ministranti: Urban Rančigaj, Anej Semprimožnik
Bralci v ned.: I. Tilen Hadolin, Anka Trogar II. Neža Novak, Ana Šram
Urejanje in krašenje župnijske cerkve: Trnava