Oznanila v PDF obliki za tiskanje
Nekoč je Jezus na nekem kraju molil. Ko je nehal, mu je eden izmed njegovih učencev dejal: »Gospod, naúči nas moliti,kakor je tudi Janez naúčil svoje učence.« Rekel jim je: »Kadar mólite, recite: Oče! Posvečeno bodi tvoje ime. Pridi tvoje kraljestvo. Naš vsakdanji kruh nam dajaj od dne do dne in odpústi nam naše grehe, saj tudi mi odpuščamo vsakomur, ki nam je dolžan, in ne daj, da pademo v skušnjavo!« (Lk 11,1–4)
BESEDA O BESEDI
OČE NAM NIKOLI NE BO DAL KAČE Lk 11,1–13
V današnjem evangeliju smo slišali priliko o nadležnem prijatelju, ki med spanjem zmoti celotno družino. Ta nas želi podučiti, da je v molitvi treba vztrajati. Jezus nam da primer očeta, ki ima lačnega otroka: »Ali je med vami oče, ki bo dal svojemu sinu kačo, če ga bo prosil za ribo?« S temi besedami nam Jezus pojasni, da Bog vedno odgovori, da nobena molitev ne ostane neuslišana, kajti on je Oče in ne pozabi svojih otrok, ki trpijo.
Takšne trditve nas seveda postavijo v krizo, kajti za mnoge naše molitve se zdi, da niso ničesar dosegle. Kolikokrat smo prosili, a nismo dobili? Kolikokrat smo trkali in naleteli na zaprta vrata? V teh trenutkih nam Jezus priporoča, naj vztrajamo in se ne vdamo. Molitev vedno spremeni realnost. Vedno. Molitev vedno spreminja. Če se ne spremenijo stvari, se vsaj mi spremenimo, spremeni se naše srce. – Lahko smo prepričani, da bo Bog odgovoril. Edina negotovost je v času. Morda bomo morali vztrajati vse življenje, a On bo odgovoril. To nam je obljubil. Ni kakor oče, ki da kačo namesto ribe. Nič ni bolj gotovega: želja po sreči, ki jo vsi nosimo v srcu, se bo nekega dne izpolnila. In to bo dan slave in vstajenja. Molitev je od takrat zmaga nad osamljenostjo in obupom. Molitev je v gibanju, je na poti. In na koncu vsake poti je Oče, ki čaka, vse čaka z razširjenimi rokami. Glejmo v tega Očeta. – Če torej želimo posnemati Jezusa, tudi mi začnimo tam, kjer je začenjal On, to je pri molitvi. Lahko se vprašamo: ali mi kristjani dovolj molimo? Pogosto nam v trenutku, ko naj bi molili, pride na misel veliko izgovorov, toliko nujnih stvari, ki jih moramo narediti … Včasih damo molitev na stran zaradi aktivizma, ki pa postane brezploden, ko pozabimo na “boljši del”, ko pozabimo, da brez Njega ne moremo storiti ničesar.
Dejstvo je, da molitev spreminja naše srce, kajti pomaga nam bolje spoznati Boga, kakršen je v resnici. S tem pa pomaga tudi nam, da lahko rastemo. (po: E. Mozetič)
17. nedelja med letom – Krištofova nedelja (MIVA)
ABBA – OČKA
Kadar je Jezus molil, je uporabljal besedo, ki se je njegovi rojaki za Boga ne bi upali nikoli uporabiti. Imenoval ga je »Abba«, kar je v njegovem materinem jeziku, aramejščini, pomenilo »dragi oče« ali »očka«. Tako so namreč v tistem času Judovski otroci klicali svoje očete. To je bilo drzno in hkrati osupljivo – toda izražalo je tesni in zaupni odnos, ki ga je imel z Bogom. Potem se je obrnil k učencem in jih naučil uporabljati isto besedo. Vsak ne more z Bogom tako govoriti. A vsi mi smo Božji otroci in zato je primerno, da ga tudi mi nagovarjamo kot očeta. On nam je dal zgled, dal nam je predlog oblikovanja molitve, na nas pa je, da molitev v našem življenju tudi udejanjimo.
A ob jasnem Jezusovem zgledu moramo poudariti, da Jezus ni postavil nobenih železnih pravil za samo molitev in da tega tudi mi ne bi smeli delati. Bog ve za pritiske, ki jih čutimo. Sicer želi, da si prizadevamo za molitev in nikoli ne odnehamo, istočasno pa noče, da bi se čutili krive, ker ne izpolnimo svojih lastnih pričakovanj ali celo pričakovanj okolice.
V zadnjem času marsikdo poudarja potrebo po redni molitvi ob določenem času in celo po določenih obrazcih, vzorcih, zaradi česar mnogi občutijo molitev kot neke vrste suženjstvo, ker jim nikoli ne uspe moliti na pričakovani način ob določenem času. Formalne molitvene navade niso jamstvo »za uspeh«. Molitev mora ostati to, kar je v osnovi bila, to, kar je razvidno iz Jezusovega zgleda: pogovor z našim Očetom. Ta pa je prijazen, spoštljiv, spontan …, obogaten s tem, kar prihaja iz našega srca. (po: J. Balchin, Kaj kristjani verujemo)
Ob praznovanju Krištofove nedelje se Misijonsko središče Slovenije iskreno zahvaljuje prav vsakomur, ki daruje za potrebe projekta MIVA. To je dar, ki bo omogočil nakup vozil misijonarjem na vseh koncih sveta. Naj bo sleherna pot blagoslovljena in vožnja varna, predvsem pa naj nas vse spremlja varstvo sv. Krištofa na vseh poteh življenja.
Dobri Bog, bodi z nami na cestah tega življenja. Obvaruj nas in vse udeležence v prometu pred nevarnostmi in nesrečami. Varuj nas pred nepazljivostjo, lahkomiselnostjo in hitenjem. Na priprošnjo svetega Krištofa nas spremljaj, da se z vseh poti vedno varno vrnemo domov. Ko pa bomo na poslednji poti, nam daj doseči končni cilj pri tebi. Po Kristusu, našem Gospodu. Amen. (povzeto po: www.missio.si)
Naslovljeno na vas
Počitek
Pripraviti je potrebno prtljago, kontrolirati avto, prešteti denar … Kolone na cestah in čakanje na letališčih … Kam gremo? Kaj iščemo?
Kakšno plažo, da bi živeli brez bridkosti in tesnobe. Kakšen gorski kraj, da bi se znebili trpljenja in težav. Kakšen otoček, da bi pozabili na skrbi in bolečine. Kakšno mesto, ki slovi po umetnosti, da bi si odpočili oči od vsakdanjih »grdot«. Kakšen »drug kraj«, kjer bi lahko živeli brez zakonov, brez omejitev, brez urnikov in kjer nam ne bi nihče gospodoval in nam ne bi bilo potrebno polagati računa nikomur.
Vrnili se bomo bolj nemirni kakor prej, krivdo pa bomo valili na promet, na slabo vreme, na cene, na stavke, na onesnaženost narave, na prekratke počitnice …
»Ampak drugo leto bo drugače …«
Gospod, med kolonami, čakalnimi dobami, tveganim obnašanjem, kršenimi načeli zdravega razuma, ne da bi vedeli, iščemo tisto »mesto«, ki si nam ga ti vtisnil v srce, kjer bomo tvoje ljudstvo in boš ti, Gospod, z nami, da nas resnično pomiriš. Da se lahko spočijemo. (po: T. Lasconi, 365+1 dan s Teboj)
ŽUPNIJSKO ROMANJE, v soboto 30. julija
To soboto bo župnijsko romanje. Pot nas bo najprej vodila v Šentilj v Slovenskih goricah (nova poslikava stropa župnijske cerkve), romarska cerkev Marija Snežna /Zgornja Velka, kjer bo glavni cilj romanja s sv. mašo in kosilom, nato v Apače. Nato se bomo po drugi poti preko Lenarta v Slov. goricah in če bo še čas, se bomo še dlje ustavili. Zaobšli bomo prometno gnečo, občudovali lepo vinorodno pokrajino in našli »mirne oaze za duhovno osvežitev. Mesta v avtobusu so bila že pred časom zapolnjena. Morda pa bi se nam kateri pridružili s svojim prevozom /za kosilo pa bi se tu prijavili/. Avtobus bo ob 7.00 uri odpeljal izpred cerkve na Gomilskem, vstopili pa boste lahko tudi na Rezani , v Grajski vasi in v Trnavi. Vrnitev okrog 20. ure. Prispevek za prevoz in kosilo 25 eur. Dodatne informacije na tel. 041 673 716.
MAŠNI NAMENI
NED – 24.7.
17. ned. med letom
Krištof, mučenec
7.00 češčenje
7.30 za vse župljane—žive in rajne
10.00 za+ Borisa Turnška oblet. (v Grajski vasi)
Blagoslov vozil
PON – 25.7.
Jakob Starejši, apostol
19.00 za +Ano Mahor
TOR – 26.7.
Ana in Joahim, starši Device Marije
19.00 za +Ano Pristalič in vse njene
SRE – 27.7.
Gorazd, Kliment in drugi učenci Cirila, Metoda
19.00 za +Ano in Anko Šlander in vse Koprivove
ČET – 28.7.
Viktor (Zmago), papež
19.00 za +Vido Krajnc in starše Ducman
PET – 29.7.
Marta, Marija in Lazar
19.00 za +Ano Semprimožnik in starše
SOB – 30.7.
Rufin, mučenec
7.00 odhod na romanje, kjer bo sv. maša
19.00 ta dan doma ne bo sv. maše
NED – 31.7.
18. ned. med letom
Ignacij Lojolski, duhovnik, ustanov. jezuitov
7.00 češčenje
7.30 za vse župljane—žive in rajne
10.00 za+ starše Dobnik in vse njune
V tem tednu: praznuje več znamenitih svetnikov: sv. Jakob, apostol, sv. Ana—vzornica mater, sv. Marta —zavetnica gospodinj
Dežurni ministranti: David Zupančič, Maks Turšek
Bralci v nedeljo: I. Brdnik Simon, Majda Jelen; II. Saša Griguljak, Simeona Rožič
Urejanje in krašenje župnijske cerkve: Zakl