Oznanila v PDF obliki za tiskanje
BESEDA ŽIVEGA BOGA
Tisti čas je Jezus na poti v Jeruzalem šel skozi mesta in vasi in učil. Tedaj mu je nekdo rekel: »Gospod, ali je malo teh, ki se bodo rešili?« On pa jim je dejal: »Prizadevajte si, da vstopite skozi ozka vrata, kajti povem vam: veliko jih bo želelo vstopiti, pa ne bodo mogli. Ko bo hišni gospodar vstal in vrata zaprl, boste ostali zunaj. Začeli boste trkati na vrata in govoriti: »Gospod, odpri nam!« Pa vam bo odvrnil: »Ne vem, od kod ste.« (Lk 12,51–53)
BESEDA O BESEDI
VSTOPIMO SKOZI OZKA VRATA Lk 13,22–30
Današnji evangelij nas vabi k razmišljanju o zveličanju. Jezus se je vzpenjal iz Galileje proti mestu Jeruzalem in med potjo se mu je nekdo, kot pripoveduje evangelist Luka, približal in ga vprašal: ‘Gospod, je malo teh, ki se bodo zveličali?’ Jezus ni odgovoril naravnost na vprašanje, saj ni pomembno koliko se jih bo zveličalo, ampak je pomembno, katera pot vodi v zveličanje. Jezus je zato na vprašanje odgovoril z besedami: ‘Prizadevajte si, da vstopite skozi ozka vrata, kajti povem vam: Veliko jih bo želelo vstopiti, pa ne bodo mogli.’ Kaj je Jezus hotel reči? Katera so vrata, skozi katera moramo vstopiti? In še, zakaj Jezus govori o ‘ozkih vratih’?
Podoba vrat se v evangeliju večkrat pojavi in nam prikliče vrata hiše, domače ognjišče, kjer najdemo varnost, ljubezen, toplino. Jezus nam pravi, da so tudi vrata, skozi katera se vstopi v Božjo družino, v toplino Božje hiše, v občestvo z Njim. Ta vrata je Jezus sam. On je vrata. On je prehod za zveličanje. On nas vodi k Očetu. In vrata – Jezus – niso nikoli zaprta! Brez razlike, brez izključevanja, brez privilegijev so vedno in za vse odprta. Saj, kot veste, Jezus nikogar ne izključuje. Kdo med vami bi mi morda rekel: ‘Jaz sem zagotovo izključen, saj sem velik grešnik. Storil sem toliko grdega v življenju’. Ne, nisi izključen! Ravno zaradi tega si njegov ljubljenec, saj Jezus daje prednost grešniku, vedno, da bi mu odpustil, ga ljubil. Jezus te čaka, da te objame, da ti odpusti. Ne boj se! Čaka te. Premakni se, pogumno vstopi skozi njegova vrata. Vsi smo povabljeni, da vstopimo skozi ta vrata, da vstopimo skozi vrata vere, da vstopimo v njegovo življenje in da omogočimo, da vstopi v naše življenje, ga preoblikuje, prenovi ter podari polno in dolgotrajno veselje. – Dandanes gremo mimo številnih vrat, ki nas vabijo vstopiti ter nam obljubljajo srečo, za katero ugotovimo, da je kratkotrajna, se sama izčrpa in nima prihodnosti. Ne bojmo se prestopiti vrat vere v Jezusa, mu pustiti vedno bolj vstopiti v naše življenje, da bomo izšli iz naših sebičnosti, zaprtosti, iz naše neobčutljivosti do drugih in bo Jezus razsvetlil naše življenje. (po: E. Mozetič)
21. nedelja med letom
Če se ustavimo pri vprašanju, ki smo ga slišali v evangeliju: »Ali je malo teh, ki se bodo rešili?«, in pri Jezusovemu odgovoru: »Prizadevajte si, da vstopite skozi ozka vrata.«, kmalu ugotovimo, da Jezus ni dal odgovora na vprašanje, ampak je povedal, kako se je mogoče rešiti, kako je mogoče priti do zveličanja. Zato nas Jezusov odgovor spodbuja, naj se ne ukvarjamo z vprašanjem, koliko jih bo rešenih, ampak se raje posvetimo Jezusovemu naročilu, kako priti do zveličanja. Jasno nam mora biti, da rešitev ni v moči človeka, tudi ne v privilegijih ali poznanstvih, tudi ne v posesti materialnih dobrin, ampak je zveličanje izključno in samo dar Božjega usmiljenja. Človeku ni mogoče, da bi se sam zveličal, mogoče pa je Bogu, ki človeka rešuje s svojo zastonjsko ljubeznijo.
Kako torej priti do rešenja, do sedeža ob mizi v Božjem kraljestvu? Jezus nam pravi, da je potrebno vstopiti skozi ozka vrata, še več, da si je potrebno prizadevati za vstop skozi ozka vrata. Ko mislimo na Božje usmiljenje, smo najbrž presenečeni, zakaj ozka vrata, če pa je usmiljenje neizmerno. Bolj na mestu bi bila široka in ne ozka vrata. Vendar ta ozka vrata niso zaradi Boga, ampak zaradi nas ljudi, ki smo preobilni. Ne po telesni teži, ampak zaradi zagledanosti v svoj prav, zaradi napuha in sebičnosti, zaradi ponosa, da zmoremo vse sami. Bolj ko smo zagledani v zlagano in namišljeno pravičnost, bolj se nam vrata ožijo in zato je potrebno več napora.
Začetek iskrenega in modrega prizadevanja za vstop skozi ozka vrata pa je in bo ponižnost, ki odpira srce. Z odprtostjo srca se namreč zahrepeni po Bogu in njegovih darovih, po njegovi milosti, ki jo potrebujemo za nenehno osebno prizadevanje. To prizadevanje pomeni, da se znamo soočiti s svojo realnostjo, ki je grešnost, da jo priznamo, jo obžalujemo in se kesamo. Prav v spoznanju in priznanju svojega greha pridemo do spoznanja, kdo je Gospod: On je tisti, ki nas neizmerno ljubi, ki odpušča in odrešuje. (po: F. Trstenjak)
Naše življenje ni video igrica ali telenovela. Naše življenje je nekaj resnega in cilj, ki ga moramo doseči, torej večno zveličanje, je zelo pomemben.
Po besedah Svetega pisma moramo izbirati med srečo in nesrečo, med življenjem in smrtjo, blagoslovom in prekletstvom. Odločitev je jasna.
Naslovljeno na vas
Devico Marijo – Vrata nebeška, prosimo, naj nam pomaga zagrabiti priložnosti, ki nam jih Gospod ponuja, da bi prestopili vrata vere in vstopili na širno pot, ki je pot zveličanja in je sposobna sprejeti vse tiste, ki pustijo, da jih zajame Ljubezen. Ljubezen, ki rešuje, ljubezen, ki je že na zemlji vir blaženosti tistim, ki v krotkosti, potrpežljivosti in pravičnosti pozabljajo nase in se podarjajo za druge.
Evropski dan spomina na žrtve vseh totalitarnih režimov – 23. avgusta
Skupni evropski prostor vključuje prizadevanja njenih članic za odprto in poglobljeno razumevanje, sprejemanje in vrednotenje preteklosti, ki je bila v 20. stoletju zaznamovana z mnogimi vzponi in dosežki, pa tudi s stranpotmi in padci, ki so dosegli najnižjo točko z nacionalsocializmom, fašizmom in komunizmom. Od omenjenih totalitarizmov smo Slovenci okusili vse tri, ki so nas zaznamovali s številnimi človeškimi žrtvami, trpljenjem posameznikov, družin in skupnosti ter nas prikrajšali za dostojanstvo, mir in življenje v svobodi za dolga leta in desetletja.
Za evropske kristjane je ta spominski dan predvsem čas molitve za žrtve nehumanih ideologij in sistemov, za zacelitev še odprtih ran in za spravo.
Še zadnji celi počitniški teden.
Čas hitro beži, še zlasti počitniški. Že je treba postopno se odlepljat od brezskrbnih dni prostosti, da ne bo nenadno slovo preveč stresno, kar bi bila slaba popotnica v novo šolsko leto. Gotovo dober občutek imate vsi, ki ste tudi v počitnicah mislili na Boga in mu posvetili vsakdanjo molitev in praznovanje nedelj. Nekaj bo mmogoče dopolniti še te zadnje dni. Pa spremljajte obvestila glede novega veroučnega leta. Priprave so že v teku.
Darovi za nabavo šolskih potrebščin
Darovi se zbirajo na: Slovenska karitas, Kristanova ulica 1, 1000 Ljubljana, TRR: SI56 0214 0001 5556 761, sklic: SI 00 362, namen: Otroci nas potrebujejo.
Darujete lahko tudi s poslanim sporočilom SMS s ključno besedo ZVEZEK5 na 1919 in prispevali boste 5 EUR za šolske potrebščine.
MAŠNI NAMENI
NED – 21.8
21. ned. med letom
Pij X., papež
7.00 češčenje
7.30 za vse župljane—žive in rajne
10.00 za+ Ivana in družino Rojnik
PON – 22.8.
Devica Marija Kraljica
19.00 Za + Justino Hudomalj
TOR – 23.8.
Roza iz Lima, devica, redovnica
19.00 za +Milko Rančigaj in Majdo Lenko
SRE – 24.8.
Jernej (Natanael), apostol
19.00 za +Franca Orožima in vse Mlinarjeve
ČET – 25.8.
Ludvik IX. Francoski, kralj
19.00 za +Franca Šrama –oblet. (v Šentrupertu)
PET – 26.8.
Zefirin, papež
19.00 za +Vladkota Juharta (r. d.)
SOB – 27.8.
Monika, mati sv. Avguština
19.00 za +Antona Praznika in vse njegove
NED – 28.8.
22. ned. med letom
Avguštin, škof, c. učitelj
7.00 češčenje
7.30 za vse župljane—žive in rajne
10.00 za + Elizabeto Obreza
V tem tednu: osmina praznika Marijinega vnebovzetja—Devica Marija Kraljica, god apostola Jerneja – Izraelca v katerem ni zvijače, vzornice mater, oz. staršev, ki molijo za vernost svojih odraslih hčera in sinov.
Ministrantski izlet bo v četrtek, odhod ob 8.30 ure izpred cerkve. Vabljeni. Udeležbo potrdite do torka zvečer.
Dežurni ministranti: Zala in Karin Jelen, Hana Rančigaj
Bralci v nedeljo: I. Sonja Mandelc, Matjaž Rožič; II. Saša Griguljak, Lara Natek
Urejanje in krašenje župnijske cerkve: Šmatevž