Oznanila v PDF obliki za tiskanje
BESEDA ŽIVEGA BOGA
Ko je bil v Betaniji, v hiši Simona Gobavca, in je sedél pri mizi, je prišla žena z alabastrno posodico dragocenega dišavnega olja iz pristne narde. Strla je posodico in ga izlila na njegovo glavo. Nekateri pa so bili nejevoljni in so govorili med seboj: »Čemú ta potrata olja? Jezus pa jim je rekel: »Pustite jo! Kaj ji delate težave? Dobro delo mi je storila. Kar je mogla, je storila: vnaprej mi je pomazilila telo za pogreb. (Jn 12,3–4.6.8)
BESEDA O BESEDI
VZKLIK »HOZANA«, KI SE SPREMINJA V »KRIŽAJ GA« Mr 14,1–15,47
Če se je ljudstvu, ki je živelo z Jezusom, moglo zgoditi to, da je v nedeljo slavilo Jezusa in ga razglašalo za kralja, še isti teden pa je sodelovalo pri obsodbi in usmrtitvi, potem si najbrž ne kaže domišljati, da smo mi kaj boljši. Zato je prav, da se vprašamo, kdaj počnemo kaj podobnega, kdaj smo mi tako nedosledni, da skoraj v isti sapi slavimo in križamo svojega bližnjega in v njem Kristusa.
V čem je bil ključni preobrat in zakaj se je zgodil. Besedni preobrat je jasen. Iz vzklika: Hozána! Blagoslovljen, ki prihaja v Gospodovem imenu! se je rodil: Križaj ga! Na nek način so Judje na cvetno nedeljo pozdravljali Jezusa kot Judovskega kralja in Božjega Sina, medtem ko so ga na veliki petek prav zaradi tega naslova obsodili in križali. Preobrat se je torej zgodil prav v pogledu na kraljevsko dostojanstvo in Božje sinovstvo. Najprej je Jezus ta naziv zaslužil, potem pa je bil prav ta razlog za križanje. Češ, prilastil si je nekaj, kar ni njegovega. Kako to? Jezus ni hotel biti kralj, za kralja ga je postavilo ljudstvo. In hkrati, ga je isto ljudstvo križalo, ker se je delal kralja in Božjega Sina. – Ljudje so si želeli kralja, in sicer takšnega, ki bo delal čudeže, delil dobrote in nič zahteval. Nekaj dni za tem pa se je zgodil preobrat. Voditelji so pritisnili na ljudstvo, ljudje so se zbali za svojo kožo, za svoje privilegije in se dali nahujskati proti Judovskemu kralju. – Lahko bi rekli, da se je obrat zgodil le na zunaj. V notranjosti ljudi pa že živi dvojni človek: tisti, ki vidi dobro in mu želi slediti, in tisti, ki je zaradi odpora do vsega težkega in zahtevnega pripravljen križati nedolžnega. Kdaj se ta preobrat zgodi, je pravzaprav nepomembno. Pomembno je, da se to dogaja in da moramo biti na to nedoslednost pozorni. – Vsi smo nedosledni in vidimo v ‘kraljih’ tisto, kar si želimo videti. In ko nam ne »pašejo« več, vpijemo: Križaj ga! Vseh teh obratov ne bi bilo, teh presenečen ne bi doživljali, če bi gledali v globino in bili vedno zvesti resnici. Vprašajmo se, koliko smo pa mi zvesti resnici. (po: E. Mozetič)
6. postna nedelja – cvetna
S cvetno nedeljo začenjamo neposredno pripravo na veliko noč
Cvetna (oljčna) nedelja ali nedelja Gospodovega trpljenja je prvi dan velikega tedna, ko bogoslužno dogajanje predstavlja Jezusov slovesni vhod v Jeruzalem. Obredi cvetne nedelje, zlasti procesija z zelenjem in branje evangeljskega poročila o Jezusovem trpljenju (pasijon), izvirajo iz bogoslužnih navad jeruzalemske Cerkve, ki so poznane in opisane že v 4. stoletju. Tradicija blagoslavljanja zelenja se je začela pojavljati v 7. stoletju. Po vzorcu jeruzalemskega bogoslužja so urejeni tudi sedanji obredi, ki so bili prenovljeni med t. i. liturgičnim gibanjem v letih 1951–1955, dokončno obliko pa so dobili po Drugem vatikanskem cerkvenem zboru (1962–1965).
Cvetna nedelja je vsebinsko povezana z velikim petkom, ko se spominjamo Gospodovega trpljenja in smrti na križu, na oba dneva pa pri bogoslužju prebiramo odlomke o Jezusovem trpljenju in smrti.
Posebnost maše na cvetno nedeljo je začetek obreda z blagoslovom zelenja pred cerkvijo, ki ga v procesiji med petjem slavilnih pesmi odnesejo v cerkev. Zelenje (oljčne vejice in različne vrste butar) verniki zbirajo in povezujejo po posebnih krajevnih navadah ter blagoslovljenega odnesejo domov. V ospredju bogoslužja cvetne nedelje ni blagoslov zelenja, temveč procesija v čast Kristusu Kralju.
Med mašo poteka slovesno branje ali petje pasijona iz enega od prvih treh evangelijev, ki poročajo o zaroti proti Jezusu, zadnji večerji z učenci, Jezusovem trpljenju v vrtu Getsemani, sodnem procesu, obsodbi na smrt, smrti na križu ter o pokopu v grob. Duhovnik in drugi bogoslužni sodelavci oblečejo rdeča bogoslužna oblačila, ki simbolizirajo trpljenje in pasijon. (povzeto po: https://katoliska-cerkev.si/)
Naslovljeno na vas
VELIKI TEDEN V NAŠEM OBČESTVU
P r i p r a v a:
Vrhunec velikonočnega praznovanja je velikonočno sv. obhajilo. Priložnost za sv. spoved bo še vsak dan pol ure pred bogoslužjem, v svetem trodnevju pa zadnjih 15 minut pred obredi ne bo spovedovanja.
Na veliko soboto pa v župnijski cerkvi pred in po blagoslovu velikonočnih jedil, v Šentrupertu pa samo pred blagoslovom.
Bolni in ostareli na domu: večina se je pripravila na veliko noč že na prvi petek v marcu, ostali pa boste imeli priložnost v sredo popoldne: sporočite mi — župniku, prosim, kateri želite obisk na tel. 041 673 716. Če vam sreda ne odgovarja se zmenimo za drug termin.
Še zlasti v teh dneh radi prihajajte k sv. obhajilu. Tudi, če boste opravili sv. spoved drugod, pridite doma k sv. obhajilu.
Hvalevredno bo, če boste prispevali svoje cvetje za okrasitev božjega groba in cerkve.
Dežurni ministranti: Ana Vita in Jaša Cvenk, od velikega četrtka do velike noči pa vsi
Bralci Božje Besede: kadar bo kdo mogel priti k bogoslužju, naj bo na razpolago za branje! Miza božje besede nam bo v teh dneh bogato obložena. Bogu hvala!
Urejanje in krašenje župnijske cerkve: Gomilsko I.
Blagoslov velikonočnih jedil bo tudi v podružničnih cerkvah, zato bo tudi te treba pripraviti. Zato ste naprošeni, da se, kot ste se doslej, sami organizirate za to.
Za vso vašo pripravljenost za sodelovanje in pomoč naj vam Bog povrne!
Velika noč je največji krščanski praznik, dan nepopisnega veselja. Zato se je vredno nanj dobro pripraviti. Ta dan se namreč spominjamo največjega čudeža in temelja naše vere, ki je vstajenje Jezusa Kristusa od mrtvih. Skrivnost vstajenja lahko razumemo samo v moči vere. Jezus Kristus nas je s svojim trpljenjem in smrtjo odrešil, kar pomeni, da greh in smrt nimata zadnje in dokončne besede v našem življenju, ampak nam je Jezus odprl pot v večno življenje.
MAŠNI NAMENI
NED – 24.3.
6. postna ned. -cvetna
Jedrt (Jerica), opatinja
7.00 češčenje, spovedovanje
7.30 za vse župljane—žive in rajne
10.00 za +Jožefa Rakuna
Blagoslov zelenja pri pokopališču
PON. VELIKI– 25.3.
Gospodovo oznanjenje
Bogoslužno praznovanje že 23.3.
17.00 za +Marijo Juhart (god)
Dan mater, sklep tedna družine
TOR. VELIKI – 26.3.
Evgenija, mučenka
17.00 za +Marijo (god) in Ivana Knez
Slavljenje – Bog je Ljubezen
SRE. VELIKA – 27.3.
Gelazij, škof
17.00 za +Cenetove in Fajfarjeve
ČET. VELIKI – 28.3.
Spomin Jezusove zadnje večerje, dan zahvale za sv. obhajilo in molitve za duhovne poklice.
18.00 bogoslužje velikega četrtka – Jezusova nova zapoved.
sv. maša za +Travnarjeve
Molitev »Z Jezusom na Oljski gori«
PET. VELIKI – 29.3.
Dan Jezusovega odrešilnega trpljenja in smrti. Premišljujemo skrivnost križa.
Bertold, redovni ustanov.
15.00 križev pot s slavilno skupino Božji grob.
18.00 obredi velikega petka /edinstveni v letu!/: Poslušanje božje besede, češčenje križa, sv. obhajilo.
strogi post, zbirka za Sveto deželo
SOB. VELIKA – 30.3.
Dan Jezusovega groba. Božji grob pa je ta dan kraj češčenja Kristusa v sv. hostiji.
7.00 blagoslov ognja (gob)
Blagoslov velikonočnih jedil:
ob 11.00 v župnijski cerkvi
ob 13.30 v Šmatevžu,
ob 14.30 v Šentrupertu
ob 15.00 v Grajski vasi
ob 16.00 v župnijski cerkvi (drugič)
V E L I K A N O Č
19.00 velikonočna vigilija začetek pri cerkvi
Za +Tomaža Lončarja in Bernardo Vasle
NED. VELIKA – 31.3.
Jezusovo vstajenje
Aleluja!
7.00 Vstajenska procesija
7.30 za vse župljane—žive in rajne
10.00 za +Frančiško Šram