Oznanila v PDF obliki za tiskanje
BESEDA ŽIVEGA BOGA
Resnično, resnično, povem vam: »Kdor veruje, ima večno življenje. Jaz sem kruh življenja. Vaši očetje so jedli v puščavi mano in so pomrli. To je kruh, ki prihaja iz nebes, da tisti, ki od njega jé, ne umre. Jaz sem živi kruh, ki sem prišel iz nebes. Če kdo jé od tega kruha, bo žível vekomaj. Kruh pa, ki ga bom dal jaz, je moje meso za življenje sveta.« (Jn 6,47–51)
BESEDA O BESEDI
KRUH, KOT MESO ZA ŽIVLJENJE SVETA Jn 6,41–51
Jezus v današnjem evangeliju kar petkrat pravi: »Jaz sem kruh življenja ..«
Zakaj kruh, kakšno znamenje je za nas? V določenem smislu za razumevanje tega, kar pravi danes Jezus, nas bolje pripravljajo poklic kmeta, mlinarja, gospodinje ali pa peka kot pa teologa, kajti oni o kruhu vedo neizmerno več kot izobraženec, ki ga vidi šele takrat, ko pride na mizo in ga pojé, pa še to verjetno raztresen.
Če povprašamo kmeta, kaj mu prihaja na misel ob besedi kruh, nam bo rekel: jesenska setev, čakanje, pletev, čiščenje, bojazen v času, ko žitna polja valovijo in jih ena sama nevihta lahko poleže k tlom, in končno trdo in naporno delo ob žetvi in mlačvi. A ne le to. Mnogi se bodo spomnili, kaj je nekoč za družino pomenil dan, ko so pekli kruh: to je bil praznik, skoraj verski obred. Zadnja stvar je bil križ, ki ga je gospodinja zarezala na vsak hleb kruha in ga je vročina v peči spremenila ter pozlatila v globoke brazde. Potem je zadišalo po svežem kruhu, in le mislite si lahko, kako smo si ga lačni – zaželeli. In kaj je kruh, ko pride na mizo? Oče ali mama, ki ga razlomi, ali pa ga preprosto da na mizo, je podoba Jezusa.
Kruh je znamenje številnih stvari: je znamenje dela, pričakovanja, hranjenja, domače sreče, povezanosti in solidarnosti med tistimi, ki ga jedo … Kruh je edina hrana, ki se je ne naveličamo; vsak dan ga jemo in vsakokrat je njegov okus prijeten. K vsaki hrani se poda. Ljudje, ki trpijo lakoto, ne zavidajo bogatim njihovega kaviarja ali pa dimljenega lososa, zavidajo jim svež kruh.
Kaj se zgodi, ko ta kruh (v obliki hostije) položimo na oltar in ga duhovnik posveti. V trenutku posvetitve kruh preneha biti kruh in postane Kristusovo telo.
Zunanjost kruha (oblika, okus, barva, teža) ostane ista kot prej, spremenila pa se je globoka resničnost, postal je Kristusovo telo. Uresničila se je Jezusova obljuba, ki smo jo slišali: »Kruh pa, ki ga bom dal jaz, je moje meso za življenje sveta.« (po: E. Mozetič)
19. nedelja med letom
PREJEM SV. OBHAJILA
Obhajilo ali kakor ga tudi imenujemo Gospodova večerja je obed ali obrok. Izhaja iz dogodka pri Zadnji večerji: Medtem ko so učenci jedli, je Jezus vzel kruh, ga blagoslovil, razlomil, jim ga dal in rekel: “Vzemite, to je moje telo.” Nato je vzel kelih, se zahvalil, jim ga dal in vsi so pili iz njega. In rekel jim je: “To je moja kri zaveze, ki se preliva za mnoge.” (Mr 14, 22–25.)
Pri obhajilu prejemamo Njega samega, ki se je daroval za nas, njegovo telo, ki ga je za nas daroval na križu, njegovo kri, ki se »za mnoge preliva v odpuščanje grehov« (Mt 26,28)
Poglejmo pogoje za prejem svetega obhajila
V prvi vrsti je za to primerna poučenost, da vemo, h komu pristopamo in kaj bomo prejeli. Nadalje moramo biti v stanju milosti, kar pomeni biti v odnosu prijateljstva z Bogom. Če se kdo zaveda, da je smrtno grešil, ne sme pristopiti k evharistiji, ne da bi prej prejel odvezo v zakramentu pokore. Prav tako pomembna je tudi telesna pripravljenost. Cerkev zapoveduje enourni post pred obhajilom. Spoštovanje in ljubezen do Gospoda, navzočega v najsvetejšem zakramentu, pa izražamo tudi s skrbjo za snažnost telesa, oblačenja in obnašanja. Sveto obhajilo verniki lahko prejmemo dvakrat dnevno, če je drugič prejem združen s sodelovanjem pri sveti maši.
Učinki svetega obhajila
Kar hrana povzroči v telesu v dobro telesnega življenja, to v duši na mnogo bolj vzvišen način doseže evharistija v korist duhovnega življenja. Toda, medtem ko se hrana spremeni v našo telesno prvino, pa smo pri prejemu svetega obhajila mi tisti, ki se spreminjamo v Kristusa.
S pomočjo evharistije se novo življenje v Kristusu, ki se v verniku začne s krstom, more utrditi in se razviti vse do polnosti, tako da lahko kristjan izpolni ideal, ki ga je naznanil sv. Pavel z besedami: »Ne živim več jaz, ampak Kristus živi v meni«. (Gal 2,20)
Ko nam je Jezus obljubil evharistijo, je svojim učencem rekel: »Kakor je mene poslal živi Oče in jaz živim po Očetu, tako bo tudi tisti, ki uživa mene, živel po meni. To je kruh, ki je prišel iz nebes. …— kdor je ta kruh, bo živel vekomaj. (Jan 6, 57-58)
Vsakokrat, ko sv. mašo opustimo, zapravimo veliko priložnost. Vsakokrat, ko smo pri sv. maši, pa ne pristopimo k obhajilu, gremo žejni preko vode.
Naslovljeno na vas
Poročila sta se
V soboto, 3. avgusta sta stopila na skupno, z zakramentom sv. zakona posvečeno zakonsko pot ženin Aljaž Pikl in nevesta Adrijana Gašpar in svojo družino, ki jo že imata, postavila na krščanske temelje. Naše župnijsko občestvo jima čestita in vošči obilo Božjega blagoslova in družinske sreče!
15. avgust: VELIKI ŠMAREN
V preteklosti so ljudje za veliki šmaren veliko romali. Romanja imajo globlji verski pomen zato, ker verujoče spominjajo, da je naše celotno zemeljsko življenje pravzaprav romanje, katerega cilj je večno življenje v nebesih. Marijino vnebovzetje je praznik upanja, saj nam sporoča, da je Marija dosegla polnost življenja v večnosti. To dejanje predstavlja napoved vstajenja mrtvih, ki ga bomo ob sodnem dnevu deležni vsi. Marijino vnebovzetje predstavlja poklon ženi, saj je Bog Marijo, ženo in mater, poveličal v nebesih. Katoliška cerkev s praznovanjem tega praznika poudarja dostojanstvo in poklicanost vsake žene. Praznovanje velikega šmarna nas želi spomniti tudi na to, da sta v življenju pomembni tako materialna kot duhovna sestavina tako zemeljsko kot večno. Krščansko versko izročilo uči, da si s prizadevanjem za zemeljski napredek posameznik pripravlja večno bivanje. Marijino vnebovzetje v vernikih poglablja upanje, da je z življenjem po Marijinem vzoru želeni cilj bivanja pri Bogu dosegljiv za vsakega vernika. (po: radio.ognjisce.si)
Napovedi za bližnjo prihodnost
– župnijsko romanje
Po preložitvi prvotnega termina je zdaj načrtovana sobota 21. septembra za župnijsko romanje. Cilj romanja pa je zdaj že dokončno izbran: primorska Marijina Božja pot Strunjan in središče škofije Koper. Takrat bodo tudi prometne razmere ugodnejše za potovanje v to smer.
– župnijski dan bo 25 8. 2024, na predvečer tega praznovanja je predvideno tudi slavljenje s skupino Svetnik. Načrtujte udeležbo.
MAŠNI NAMENI
NED. – 11.8.
19. ned. med letom
Klara (Jasna), devica, redovna ustanovitelj.
7.00 češčenje
7.30 za vse župljane – žive in rajne
10.00 za +Karola Semprimožnika
PON. – 12.8.
Ivana Šantalska, redov.
19.00 za +Franca Dolinška
TOR. – 13.8.
Radegunda, kraljica, redovnica
19.00 za +Ido Lazar (r. d.)
Slavljenje – Bog je Ljubezen
SRE. – 14.8.
Maksimiljan Kolbe, duhovnik, mučenec
19.00 za +Antona -oblet. in Miro Turk
ČET. – 15.8. d. p. d.
MARIJINO VNEBOVZETJE
Veliki šmaren
7.30 za vse župljane – žive in rajne
10.00 za +Marijo Juhart
Blagoslov cvetja in zdravilnih zelišč
PET. – 16.8.
Rok, romar, spokornik
19.00 za zdravje (P.)
SOB. – 17.8.
Evzebij, papež, mučen.
19.00 za +Mojco Rojnik in sorod. Rojnik in Laznik
NED. – 18.8.
20. ned. med letom
Helena (Alenka), cesarica
7.00 češčenje
7.30 za vse župljane – žive in rajne
10.00 za +Jeleno Novak (r. d.)
V tem tednu: praznujemo največji Marijin praznik
PEŠ ROMANJE V PETROVČE—15. avgust
Odhod izpred župnijske cerkve ob 5.20. Pri križu na Rezani se pridružimo romarjem iz Tabora. Vabljeni!
Dežurni ministranti: Karin in Julija Jelen, ostali dobrodošli.
Bralci: na praznik, ko boste pri sv. maši; v nedeljo: I. Majda Jelen, Nejc Lončar; II. Saša Pikl, Anže Rožič
Urejanje in krašenje cerkve: Zakl