BESEDA ŽIVEGA BOGA
Jezus jim je rekel: »Resnično, resnično vam povem: Ni vam dal kruha iz nebes Mojzes, ampak moj Oče vam daje pravi kruh iz nebes. Božji kruh je namreč tisti, ki prihaja iz nebes in svetu daje življenje.« Rekli so mu: »Gospod, daj nam vselej tega kruha!« Jezus jim je rekel: »Jaz sem kruh življenja. Kdor pride k meni, ne bo lačen; in kdor veruje vame, ne bo nikoli žejen.« (Jn 6,32–35)
BESEDA O BESEDI
KRUH IZ NEBES (Jn 6,24-35)
Kdor uživa sveto evharistijo, ne bo duhovno lačen ne žejen, uči evangelij (Jn 6,24–35). Množice, ki hitijo za Jezusom, so še polne zgolj zemeljskih potreb, če ne kar sebičnosti. Jezus jim očita, da ne premišljujejo duhovno o znamenjih, ki jih je naredil med njimi, pač pa hodijo za njim le zaradi kruha, s katerim jim poteši telesno lakoto. V njih mora vznikniti duhovna lakota. Doslej delajo samo za jed, ki jo potrebujejo za telo. Ta jed hitro propade in tudi telo, ki ga hranimo z njo, gre h koncu. Zato je treba delati za jed, ki ne mine, in za življenje, ki bo večno obstalo. Tako delo je sodelovanje z Bogom. V tem smislu je Božje delo.
Jezus tako poskuša ljudi zbuditi k razmišljanju. To mu uspe. Postavijo mu vprašanje: »Kaj naj storimo, da bomo opravljali Božja dela?« Pojasni jim, da je njihovo Božje delo v tem, da verujejo vanj – v Kristusa, ki ga je Bog poslal.
Tu pa se razkrije njihova glavna težava: ali se morajo dokopati zgolj do razumskega dokaza za vero v Kristusa ali pa je zlasti pomembno razviti osebni odnos vere do Kristusa. Vidi se, da so bili v osebnem odnosu do njega še čisto na tleh. Kajti oni hočejo znamenje, razumski dokaz, ki naj bi jih prepričal, ne da bi se z osebno vero približali Kristusu. Zato ga vprašajo po njegovi produktivnosti in mu omenjajo mano v puščavi kot Mojzesovo veliko delo za ljudstvo. Jezus jih potrpežljivo pouči, da mana ni iz nebes, ampak je minljiva jed.
Vendar pa obstaja tudi »Kruh iz nebes«, in to je on, Kristus. Njegov Oče ga pošilja iz nebes in daje ljudem. On je Božji kruh. Ljudje ga prosijo: »Daj nam vselej tega kruha!« To pomeni, da jih je pritegnil iz zgolj zemeljskega razmišljanja k nadzemskemu premišljevanju. Zato so sedaj sposobni razumeti njegovo oznanilo: »Jaz sem kruh življenja. Kdor pride k meni, ne bo več lačen. Kdor vame veruje, ne bo več žejen.« Iz evharističnega življenja se tako rodi trdno prepričanje vere.
Po: Družina, 2009
18. nedelja med letom
Kakor Izraelce tako nas tudi danes Gospod vsak dan znova zasuje s svojo mano. Le nekaj se je spremenilo: oni so »lačni« planili po njej, mi pa se žal svoje hude lakote sploh ne zavedamo. Drobne mane sploh ne opazimo. Ne vzamemo niti tega, kar nam Gospod podarja, temveč slepo tavamo naokoli ter s svojo duhovno oslabelostjo tonemo le vedno globlje. Gospod, daj nam moči, da te spoznamo in v vsakodnevnem hlastanju po izdelkih s polic v prodajalnah najdemo trenutek tudi za okrepčilo s tvojo »nebeško mano«.
YOUCAT – katekizem za mlade:
Zakaj je sramežljivost dobra?
Mnogi mladi kristjani živijo v okolju, v katerem se vse kot samo po sebi umevno razkazuje, tako da so se odvadili občutka sramežljivosti. Biti brez vsakega sramu ni človeško. Živali nimajo občutka sramežljivosti. Za človeka pa je to bistvena značilnost. Ne skriva česa manjvrednega, temveč varuje nekaj dragocenega, namreč dostojanstvo osebe v njeni sposobnosti za ljubezen. Občutek sramu najdemo v vseh kulturah, čeprav se različno izraža. Nič nima opraviti s pretirano krepostjo sramežljivosti ali zavrto vzgojo. Človek se sramuje zaradi svojih grehov in drugih stvari, katerih razkritje bi ga ponižalo. Kdor z besedami, pogledi, gestami ali ravnanji ranjuje naravni občutek sramu drugih ljudi, jim odvzame njihovo dostojanstvo.
YOUCAT – katekizem za mlade:
Kaj kristjani izražajo z molitvenimi držami?
Kristjani z govorico telesa prinašajo svoje življenje pred Boga. Pred Bogom se vržejo na tla. Sklenejo roke v molitvi ali jih razširijo. Kristjani pokleknejo ali klečijo pred Najsvetejšim. Evangelij poslušajo stoje. Premišljujejo sede.
Stoja pred Bogom izraža spoštovanje (človek vstane, če vstopi višji). Stoja izraža hkrati tudi čuječnost in pripravljenost (človek je pripravljen, da gre takoj na pot). Če so pri tem roke razširjene za hvaljenje Boga (drža orante), je molivec v prvotni gesti slavljenja.
Kristjan v sedenju pred Bogom posluša navznoter, preudarja besedo v svojem srcu (Lk 2,52) in jo premišljuje.
Pri klečanju postane človek majhen pred veličino Boga. Priznava svojo odvisnost od Božje milosti.
Ko se človek vrže na tla, časti Boga.
Ko človek sklene roki, se zbere iz raztresenosti in se poveže z Bogom. Sklenjeni roki sta tudi prvotna gesta prošnje.
Naslovljeno na nas
Marija, žena počitka
Sveta Marija, žena počitka, podari nam lepi užitek nedelje. Pomagaj nam znova odkriti staro veselje, da se znamo vsaj v teh poletnih dneh ustaviti pred cerkvijo in se pogovoriti s prijatelji, ne da bi gledali na uro. Varuj nas nasilja utrujajočih urnikov. Naj nam bo tuje vznemirjenje tistih, ki so v večnem boju s časom. Reši nas morečega pritiska opravkov. Prepričaj nas, da postanek pri cerkvi, kjer v miru zarišemo pot naprej, velja več kot hlastanje brez cilja.
Predvsem pa nam daj doumeti to: skrivnost telesnega počitka so tedenski premori ob nedeljah in letne počitnice, ki si jih privoščimo; skrivnost notranjega miru pa je, da znamo »izgubljati« čas za Boga. On ga za nas izgubi veliko. Tonino Bello
ŽUPNIJSKO ROMANJE – ta teden – V SOBOTO, 11. AVGUSTA
Odhod na romanje bo z Gomilskega ob 7.00 uri. Na avtobus boste lahko vstopili še na Rezani, v Grajski vasi in v Trnavi. Pri izbiri sedeža bodimo solidarni: tistim, ki težko prenašajo vožnjo z avtobusom naj bodo na voljo prednji sedeži. Tudi na poti naj vlada dobrota in krščanska ljubezen kot vedno, letos, v pastoralnem letu dobrote in solidarnosti, pa naj bo to še bolj poudarjeno. Najprej se bomo ustavili v Jeruzalemu (morda tudi na Svetinjah, ko se bomo vozili skozi), nato v Veržeju, kjer je pomembno salezijansko duhovno in kulturno središče Marianum in kjer deluje večja skupnost salezijancev in zato bo tam lepa priložnost da opravimo osrednji del romanja – romarsko sv. mašo. Še več boste od romanja imeli, če boste pristopili k zakramentu sprave – sv. spovedi. Po bogoslužju bo tam tudi možnost za kosilo. Nato bomo nadaljevali pot na Kapelo nad Radenci, naprej k Svetemu Duhu pri Sv. Juriju in nazadnje k Sv. Trem kraljem pri Benediktu. Vrnili pa naj bi se ob 20. ure.
Hvala vam, ki ste se že prijavili, ostali pa, ki ste še namenjeni na romanje, pohitite s prijavo pri župniku. Pojdimo na pot s svojimi zahvalami in prošnjami. Kdo jih nima!? Skupna prošnja pa naj bo za Cerkev v naši domovini.
Lepo vabljeni. Povejte še drugim. Hvala!
Peš romanje k Materi Božji v Petrovče – v sredo, 15, avgusta
Na pot boste romarji krenili ob 5. uri in se boste pri križu na Rezani pridružili romarjem iz Tabora. Hoje bo približno 3,5 ure, pot pa bo prijetna in primerna za mlajše in starejše, skratka za vse, ki želite na poseben način počastiti največji Marijin praznik in se udeležiti slovesne sv. maše ob 10. uri, ki jo bo vodil celjski škof dr. Stanislav Lipovšek.
Več informacij dobite pri Mariji Orožim (031 280 574)
NED; 5.8.
18. ned. med letom Marija Snežna (Nives)
7.30 češčenje
8.00 za vse župljane—žive in rajne
9.30 za +Silvestro Završnik
10.30 za +Roka Teršeka in Poldiko Novak (v Šentrupertu)
PON; 6.8.
Jezusova spremenitev na gori
19.00 za zdravje (R.)
TOR; 7.8.
Donat (Darko), škof
19.00 za +Ano Pristalič
SRE; 8.8.
Dominik, duhovnik, ustanov. dominikan.
19.00 v zahvalo (R.)
ČET; 9.8
Terezija B. od Križa (Edit Stein), soz. Evr.
17.00 za +Fridota in Vero Kolar (v Šentrupertu)
19.00 za vernost Evrope
PET; 10.8.
Lovrenc, diakon, mučenec
19.00 za +Antona Turka -oblet in sorodnike
SOB; 11.8.
Klara (Jasna), devica, redovna ustanovit.
7.00 odhod na romanje
sv. maša na romanju, tu pa je ne bo
NED; 12.8.
19. ned. med letom
Ivana Šantalska, redovnica
7.30 češčenje
8.00 za vse župljane – žive in rajne
9.30 za +Borisa Turnšeka -oblet.
sv. krst
V tem tednu je v bogoslužju kar nekaj pomembnih spominov: delovni teden bomo začeli z praznikom Jezusove spremenitve na gori, v sredo praznuje sv. Dominik, ustanovitelj dominikancev in dominikank, oboji delujejo v Petrovčah in v Žalcu; v četrtek je god sv. Terezije od Križa (Edit Stein), mučenke, sozavetnice Evrope in v soboto sv. Klara, ustanoviteljica klaris (v Nazarjah). Ta dan bo tudi naše župnijsko romanje. To je priložnost za lepa doživetja, za duhovno obogatitev in prijateljsko druženje. Več o romanju na prejšnji strani.
Bralci v nedeljo: I. Tilen Hadolin, Katja Kunst II. Mojca in Tjaša Zakonjšek
Dežurni ministrant(ka): Špela Pajer in Špela Polak
Prošnja: v času počitnic in dopustov se večkrat zgodi, da je na seznamu dežurstev – za bralce in ministrante, napisan kdo, ki je odsoten. V takem primeru naj dobi zamenjavo ali sporoči župniku.
Urejanje, krašenje župnijske cerkve: Zakl