BESEDA ŽIVEGA BOGA
Jaz sem kruh življenja. Vaši očetje so v puščavi jedli mano in so umrli. To je kruh, ki prihaja iz nebes, da kdor od njega jé, ne umrje. Jaz sem živi kruh, ki sem prišel iz nebes. Če kdo jé od tega kruha, bo živel vekomaj. Kruh pa, ki ga bom dal jaz, je moje meso za življenje sveta.« (Jn 6,48–51)
BESEDA O BESEDI
PO KATERI HRANI SEŽEM? (Jn 6,41-51
Ustavim se in ozrem v svoje življenje. Globoko v meni je močno usidrano hrepenenje po življenju. Ne, tu ne gre le za preživetje ali morda celo životarjenje. Govorim o hrepenenju po polnem življenju, kar pomeni, da se pretaka življenje po meni v celoti, po mojem telesu, moji duši in mojem duhu – med seboj so neločljivo prepleteni.
Hvaležna sem, da živim v času, ko mi nikoli ni primanjkovalo hrane. Ta poživlja predvsem moje telo, da raste, se razvija, hodi, teče, poskakuje, dela, počiva … Vendar to še zdaleč ni vse življenje in vsa moja živost. Kaj pa moje razumske sposobnosti, spomin, želje in hrepenenje, intuicija, ustvarjalnost, prizadevanje, čustva, domišljija, spomin. Tudi to še ni vse! Osrednje gibalo mojega življenja je »srce«, duh in vanj položena vera, upanje in ljubezen. Tudi ta stran mojega življenja, ki življenje resnično dela barvito in polno, potrebuje hrano, ki pa ni iz hladilnika ali shrambe.
Hrepenenje po polnosti življenja me nagiba, da bi zanj storila vse. V tej sili se kar hitro ujamem v skušnjavi, da je to odvisno predvsem od mene, kar me sili k različnim dejavnostim: skrb za telo, branje najrazličnejše literature, razmišljanje, vaje za sproščanje ipd. Vendar vsakokrat znova ugotovim, da to ni dovolj, predvsem pa ni nekaj trajnega.
Moje življenje je ustvarjeno za nekaj več in nekaj drugega mu daje polnost. Življenjski sok črpam v odnosih, v katerih prejemam in dajem sprejetost, potrditev, željenost, hotenost in ljubezen. To so iskreni odnosi z mojimi sosestrami, z bližnjimi in predvsem živ odnos z živim Kruhom, ki je Gospod. Vsak dan imam lepo priložnost, da živim ta odnos ob premišljevanju Božje besede, pri sveti maši ter pri osebni in skupni molitvi. A to še ni vse, on namreč ne pozna ne časa in ne prostora, z njim in v njem sem lahko vsak trenutek. Priznati pa moram, da se tega vse premalo zavedam in iz tega vse premalo črpam polnost življenja. Prav dobrodošla mi je njegova spodbuda od časa do časa.
Po: V. Verbič
19. nedelja med letom
Sveto obhajilo
je hrana na poti v nebesa,
ker je to živi kruh in kruh življenja.
Kdor bo rad in vredno prejemal
sveto obhajilo, ta bo živel
vekomaj z Jezusom v nebesih.
Evharistija je vir našega življenja.
Daj, da bi se vedno znova
dali poučiti od tebe, Oče,
in spoznati, da nihče drug
na svetu ne more dati
takšnega kruha, ki človeku daje
res večno življenje,
kakor samo tvoj Sin.
S pogostim vrednim svetim obhajilom se verniki med seboj povežejo kot udje enega telesa, katerega glava je Kristus. Vsi smo povezani pri mizi in prejmemo eno jed, tako kralj kot berač, tako bogataš kot revež. Tu ni nihče izključen.
Pogosto sveto obhajilo nas hrani za večno življenje in je poroštvo našega vstajenja. To nam zagotavlja že Jezus sam z besedami: »Kdor je moje meso in pije mojo kri, ima večno življenje in jaz ga bom obudil poslednji dan« (Jn 6,54).
Kdor se torej v svetem obhajilu pogosto združi z Jezusom, ga nikdar ne bo pozabil. In kdor ga ne pozabi, tega tudi on nikdar ne bo zapustil.
O kako obilna je milost, ki smo je deležni po tem svetem zakramentu, tako čudovita in skrivnostna. To vedo le verniki, Kristusovi prijatelji, iz izkustva, a neverni in sužnji greha tega ne morejo dojeti. Ta zakrament nam podeli moč duha, izpopolni izgubljeni čut za krepost, obnovi lepoto duše, ki je bila zaradi greha iznakažena. In milost, ki iz nje nastane, je tako preobilna, da ne dobi nove moči le duh, temveč tudi lupina duha, slabotno telo (Tomaž Kempčan).
Bl. A. M. Slomšek
Pridi, ljubi Jezus, skleni se z menoj, naj bo srce moje dom prijeten Tvoj!
Prošnji naj sledi korak – pristopimo k sv. objajilu, če le imamo pogoje za to!
Naslovljeno na vas
MARIJA NE PRIHAJA LE K ELIZABETI, TEMVEČ TUDI K NAM (Jn 6,60-69)
Spet je pred nami praznik Marijinega vnebovzetja; ta je za nas kristjane »druga velika noč«, ki nam pove, da se naše življenje ne izteka v prazen nič, v brezno slepe usode, marveč v vstajenje in večno življenje. Zaradi takšnega sporočila je ta praznik tudi tako močno uveljavljen med nami.
Na praznik Marijinega vnebovzetja poslušamo pri maši evangelij o njenem obiskanju tete Elizabete, zato lahko rečemo, da je ta praznik na nek način tudi poseben čas Marijinega obiskanja današnjega človeka. Naše življenje zaznamuje doba, ki ji nekateri pravijo tudi posthumana doba. To je čas razvite tehnologije in vplivnih sredstev javnega obveščanja, pa tudi neopredeljenih ciljev in nejasnega smisla, doba zmedenih meril dobrega in zlega, resnice in laži, doba pozabljanja duhovnih in moralnih vrednot, doba relativiziranja človeškega življenja, ko je človek le še številka in odstotek, doba ogroženega dostojanstva, v kateri je človek le volivec, potrošnik, navijač ali kupec, doba, v kateri ima osebna korist prednost pred skupnim dobrim. Ko namreč kapital premaguje moralo, dobiček duhovne vrednote, iznajdljivost pravico, bogatenje poštenje, ko prepad med bogatimi in revnimi postaja vse bolj širok, potem je to dovolj razlogov, da to dobo imenujmo posthumano.
Doba, v kateri živimo, posebej ogroža mlade. Ponuja jim številne privide srečnega življenja, ki se pogosto končajo v alkoholu, mamilih, divjih zabavah. Vse to vodi v izpraznjenje, izgubo smisla in veselja do življenja. Prav k njim se zato pogosto obrača tudi papež. V govoru med bdenjem 9. julija 2008, jim je v Sydneyju naročil: »Poskrbite, da bo ob vašem študiju, športu, glasbi in umetnosti zorela tudi vaša vera. Podpirajte jo z molitvijo in jo hranite z zakramenti, da boste vir navdiha in v pomoč tistim okoli vas. Navsezadnje smisel življenja ni kopičenje in je veliko več kot uspeh. Živeti v polnosti pomeni biti notranje preobražen in odprt za energijo Božje ljubezni.«
Take ideale naj spodbudi obhajanje velikega šmarna tudi v vseh nas.
po: F. Petriču
S sobotnega župnijskega romanja vsem, še zlati pa tistim, ki ste želeli romati z nami, pa vam to ni bilo dano, lep romarski pozdrav. Naj tudi vam da Bog svoj blagoslov na Marijino priporočilo.
Gomilski romarji
Ponovljeno vabilo
Peš romanje k Materi Božji v Petrovče – v sredo, 15, avgusta
Na pot boste romarji krenili ob 5. uri in se boste pri križu na Rezani pridružili romarjem iz Tabora. Hoje bo približno 3,5 ure, pot pa bo prijetna in primerna za mlajše in starejše, skratka za vse, ki želite na poseben način počastiti največji Marijin praznik in se udeležiti slovesne sv. maše ob 10. uri, ki jo bo vodil celjski škof dr. Stanislav Lipovšek.
Več informacij dobite pri Mariji Orožim (031 280 574)
MAŠNI NAMENI
NED; 12.8.
19. ned. med letom Ivana Šantalska, redovnica
7.30 češčenje
8.00 za vse župljane—žive in rajne
9.30 za +Borisa Turnšek -oblet.
sv. krst
PON; 13.8.
Radegunda, kraljica, redovnica
19.00 za +Ostrožnikove
TOR; 14.8.
Maksimilijan Kolbe, duhovnik, mučenec
19.00 za +Terezijo Javoršek
SRE; 15.8. zapoved. p.
MARIJINO VNEBOVZETJE
Veliki šmaren
8.00 za vse župljane
19.00 za +Štefko Kališek -(10.) oblet.
ČET; 16.8
Rok, romar, spokornik, priprošnjik zdrav.
17.00 Za +Ferdinanda in Marijo Stepišnik (v Šentrupertu)
19.00 Za +Ivana Rajovec
PET; 17.8.
Evzebij, papež
19.00 za +Amalijo Korun
SOB; 18.8.
Helena (Alenka), cesarica
19.00 za +Faniko oblet. in Gašperja Toman
NED; 19.8.
20. ned. med letom
Ludvik, škof
7.30 češčenje
8.00 za vse župljane – žive in rajne
9.30 za +Ivana in Ljudmilo Korun
V tem tednu bo v središču slovesen in zapovedan praznik Marijinega vnebovzetja.- največji Marijin praznik! Ne ostanimo ta dan brez udeležbe pri sv. maši, če le ne bo nepremagljive ovire. Nekateri boste tudi romali v katero od številnih Marijinih cerkva, kjer bo ta dan še posebno slovesno (v Petrovčah bodo že na predvečer praznika ob 19.30 večernice, maša in procesija z Marijino podobo in lučkami, v sredo pa ob 6.30, 8.00, 10.00 – škof Lipovšek – k tej maši pridete tudi naši peš romarji, kot je objavljeno na predhodni strani.. Ob 19.00 bo maša za mlade – novomašnik Ivan Šumljak in ansambel Dominik).
V torek je god sv. Maksimilijana Kolbeja, mučenca ljubezni do bližnjega. Bog daj, da bi kdaj v našem rojaku Izidorju Završniku dobili »slovenskega Maksimilijana Kolbeja«! Molimo!
V četrtek pa je sv. Rok, priprošnjik za zdravje. Tudi v naši cerkvi je njegova podoba. Pridite!
Bralci v nedeljo: I. Mojca in Jan Strožer II. Ana Šlander, Marko Vasle
Dežurni ministrant(ka): Eva Skok, Matic Brišnik
Urejanje, krašenje župnijske cerkve: Gomilsko