BESEDA ŽIVEGA BOGA
Zakaj kdor koli vam dá piti čašo vode zaradi tega, ker ste Kristusovi, resnično, povem vam, ne bo izgubil svojega plačila. In kdor koli pohujša katerega teh malih, ki verujejo vame, bi mu bilo bolje obesiti mlinski kamen na vrat in ga vreči v morje.
(Mr 9,41–42)
BESEDA O BESEDI
ALI MORAMO RESNIČNO KAJ ODSEKATI? (Mr 9,38-43.45.47-48)
Sodobna medicinska znanost je ponosa, da ji v vedno večji meri uspeva presajanje organov. Ponosna je tudi, kadar se ji posreči ponovno »prišiti« k telesu ud, ki je bil po nesreči odrezan ali odsekan. Ta prizadevanja je treba pozdraviti, saj je njihov namen, da bi imel človek čim bolj sposobno in neokrnjeno telo.
Jezus pa nam danes svetuje nekaj čisto nasprotnega: človek naj si sam odseka roko ali nogo in izdere oko.
Kolikor vedo povedati življenjepisci svetnikov, doslej tega Jezusovega nasveta menda še nihče ni vzel povsem resno. Ne poznamo svetnika, o katerem bi brali ali slišali, da si je odsekal roko ali nogo ali izdrl oko.
To trditev bo treba nekoliko popraviti. Mnogi so vzeli Jezusovo naročilo resno, zelo resno. Le dobesedno ga niso vzeli. Saj tudi Jezus ni mislil na njegovo dobesedno izvrševanje.
Gorje nam, če bi! Kdo bi še smel imeti roke, noge in oči, ko jih je pa tolikokrat zlorabil in uporabil za greh? Ali je na človeku sploh kaj, kar ga ne pohujšuje? Ali na primer naš jezik ni nič kriv in bi ga ne bilo velikokrat bolje odrezati kot poslušati, kako seje pohujšanje? In naša ušesa, ali so ta nedolžna?
Jezusova misel je naslednja: če ti je kakšna stvar ali oseba tako draga in tako pri srcu, kot ti je roka, noga in oko, in je za nič na svetu ne bi dal od sebe – pa te ta stvar ali oseba vodi v pogubo – premisli, kaj je zate bolje: ali da se te reči ali osebe odrečeš, ali pa da skupaj z njo drviš v pogubo.
Jezus svetuje duhovno presajanje organov! Težko je reči, ali je manj boleče od telesnega. Je pa prav tako potrebno; če ne morda še bolj.
Po: F. Cerarju
26. nedelja med letom
Jezusov izrek iz današnjega evangelija postaja posebno živ: »Kdor koli pohujša katerega teh malih, ki verujejo vame, bi mu bilo bolj obesiti mlinski kamen na vrat in ga vreči v morje.«
Vsenavzoče razkazovanje telesa in spolnosti po kioskih, plakatih, televiziji in drugih sredstvih obveščanja je takšno pohujšanje in nasilje, saj povzročata marsikateri pretres v otroških dušah. Predvsem pa jim ne dopušča, da bi postopno in spoštljivo odkrivali največje skrivnosti življenja.
Po: B. Dolencu
Drugo berilo nam danes govori:
Zdaj pa, vi bogatini, razjokajte se in tarnajte nad stiskami, ki pridejo na vas. Vaše bogastvo je preperelo in vaša oblačila so od moljev razjedena. Vaše zlato in srebro je zarjavelo in njuna rja bo pričala zoper vas in razjedla vaše meso kakor ogenj. Nabrali ste si zakladov v zadnjih dneh. Glejte, plačilo, ki ste ga utrgali delavcem, kateri so poželi vaša polja, vpije; in klici žanjcev so prišli do ušes Gospoda nad vojskami. (Jak 5,1–4)
Mar ni ta odlomek (drugega berila) še kako aktualen za nas čas. V slehernem obdobju se najdejo bogatini, ki do svojega premoženja niso prišli na pošten način. Svetopisemske vrstice prinašajo jasno sporočilo, da Gospod takega prisvajanja bogastva ne odobrava. Negativne posledice so neizogibne.
Velja pa vprašanje za vsakogar izmed nas: Nam je to v tolažbo, v spodbudo, opozorilo …? Na kak način smo pridobili to, kar imamo, in kako gledamo na druge? Kam nas pelje naša pot?
V Krovnem dokumentu slovenskega pastoralnega načrta beremo: »Graditi želimo Cerkev, ki brate in sestre ter vse ljudi odprtega srca za vsakdanje sočutje in solidarnost. Z vzgojenim in izraženim sočutjem bo Cerkev ustvarjala prostore upanja in veselja za ljudi, ki so odrinjeni na rob. Kristusovo obličje bo skozi dobrodelnost kristjanov zasijalo na marsikakšnem področju naše družbe.
Solidarnost naj postane oblika spreobrnenja srca in način vsakdanjega življenja. Bolj kot doslej naj preko solidarnosti zaživi tudi sprejemanje odgovornosti za skupno dobro naprej v svojem okolju, društvu, na ulici (na vasi), v delavnici ali pisarni.
Naslovljeno na vas
Mesec rožnega venca
Družinska molitev rožnega venca omogoči Devici Mariji, da umiri srca, jih pripravi za medsebojno odpuščanje in jih okrepi za prenašanje vsakdanjih težav. Preko molitve staršev otroci rastejo v veri in pobožnosti, tako da je vse njihovo življenje prepojeno s krščanstvom. Rožni venec omogoči Devici Mariji, da vstopi v družine in jih obvaruje pred sovražnikom, ki poskusi prav vse, da le zaseje razdor, prepir in nezvestobo. Ta oblika molitve je mogočno orožje, ki nam ga je Devica Marija podarila, da bi obvarovala naše družine. Po: www.molitev.net
Nekateri pri rožnem vencu zadremajo, drugi zehajo, tretji se dolgočasijo, zdi se jim blebetanje, zapravljanje časa – zame pa pomeni rožni venec vedno nekaj novega, ob njem razmišljam in dobim novih vzpodbud. (Alessandro Pronzato)
Naj bi tudi mi z zgoraj navedenim znanim duhovnim pisateljem delili svoj pogled na molitev rožnega venca. Na zunaj pa naj bi ta katoliški odnos do te premišljevalne molitve pokazali s sodelovanje pri skupni molitvi rožnega venca. Ta molitev se v župnijski cerkvi opravlja pred vsako sveto mašo skozi vse leto, v tem mesecu pa naj bi se ji pridružili še drugi – četrt ure pred sv. mašo. Lepo bi bilo, da bi se tudi v šentrupertski cerkvi – vsaj v oktobrupotrudil in vodil molitev. To je lepa neposredna priprava na sv. mašo. Boste videli, kako boste tudi od sv. maše več imeli. Pa tudi po domovih naj bi družine ali posamezniki zmoli vsa eno desetko rožnega venca na dan. »Če rožni venc boš molil rad, prejel boš milost vsakikrat«, izraža živo izkušnjo naša cerkvena ljudska pesem.
Dragi starejši župljani!
Današnja zadnja septembrska nedelja je v naši župniji tudi letos namenjena še posebno vam. Naj vam bo lepa, ko ste skupaj sredi župnijskega občestva, katerega dragocen in nepogrešljiv del ste. Skupaj tudi pred Bogom.
Za ostale člane našega občestva pa je to priložnost , da s pozornostjo in hvaležnostjo mislimo na vas, saj je tega med letom pogosto veliko premalo. Saj ste toliko dali svoji župniji in ji še vedno dajete – duhovnih in snovnih dobrin.
Vsem pa, ki bi želeli priti na to vaše srečanje, pa vam ni dano zaradi bolezni ali drugih ovir, pa želimo doživeti našo duhovno bližino, predvsem pa Božji dotik, njegovo tolažbo in blagoslov!
Danes štirinajst dni (14. oktobra) pa bosta dva lepa dogodka: ob 9.30 uri slovesnost zakonskih jubilantov, ki naj bi za jubilante trajalo tudi v popoldanski čas; Ob 15.00 uri pa bo v naši cerkvi dekanijsko srečanje cerkvenih pevskih zborov. Na oba pomembna dogodka vsi lepo vabljeni!
MAŠNI NAMENI
NED; 30.9.
26. ned. med letom
Hieronim, duhovnik, cerkveni učitelj
7.30 češčenje
8.00 za vse župljane—žive in rajne
9.30 za +Ivana Rajovec -oblet.
srečanje starejših župljanov
PON; 1.10.
Terezija Deteta Jezusa, dev., cerkvena učitelj.
19.00 za +Antona -oblet. in Marija Sovinc
začetek oktobra – meseca rožnega venca
TOR; 2.10.
Angeli varuhi
19.00 za +Marijo -oblet. in Alojza Turnšek
SRE; 3.10.
Frančišek Borgia, redovnik
19.00 za +Franca, Poldiko in vse Cenetove
ČET; 4.10.
prvi četrtek
Frančišek Asiški, redovni ustanovitelj.
17.00 za +brata Vinkota in st. Kapel in sorod. (v Šentrupertu)
19.00 za +Frančiško in Jožefa Rožič
molitev za duhovne poklice
PET; 5.10.
prvi petek
Marija Favstina Kowalska, redovnica
19.00 za +Radota Drev
litanije Jezusovega srca
SOB; 6.10.
prva sobota
Bruno, redovnik, ustanovitelj kartuzijanov
19.00 za +Amalijo Korun
litanije Matere Božje
NED; 7.10.
27. ned. med letom – rožnovenska
Justina, dev., mučenka Začetek tedna za življenje
7.30 češčenje
8.00 za vse župljane – žive in rajne
9,30 za +Faniko Plaznik in sorodnike
10.30 za +Ivana Juhart in vse Slakanove (v Šentrupertu)
V tem tednu: začetek meseca rožnega venca, prvi četrtek, prvi petek, prva sobota v mesecu, godova dveh zelo znamenitih svetnikov – Terezije Velike in Frančiška Asiškega. Lepo vabljeni k skupnemu bogoslužnemu obhajanju teh dni. Vabljeni tudi k zakramentom – k zakramentu sprave in obhajilu.
Sestanek za starše veroučencev četrtega in petega razreda bo v petek ob 17.30 uri v župnijskem Domu srečanj. Lepo vabljeni vsi starši.
Mladi – dekleta in fantje: vabljeni na srečanje v soboto ob 20.00 uri v Domu srečanj.
Bralci v nedeljo: I. Janez Jelen, Sonja Mandelc II. Marija Rančigaj, Marko Vasle; vŠetrupertu: tam navzoči bralci
Dežurni ministrant(ka): Klemen Jernejc, Melanija Hadolin
Urejanje, krašenje župnijske cerkve: Zakl