Oznanila v PDF obliki za tiskanje

BESEDA ŽIVEGA BOGA

Vsak voznik ali voznica ve, kako dragocen je lahko avto za vsakodnevne opravke. Kaj pomeni prevozno sredstvo v misijonih, kjer je to pogosto edino vozilo daleč naokoli, si lahko le predstavljamo. O tem naj najbolje spregovorijo zahvale misijonarjev, ki jih objavljamo v nadaljevanju. Z različnimi vozili pogosto dobesedno rešujejo življenja. Z vašimi darovi smo lani podprili 25 projektov v skupni vrednosti 593.760,00 €.

Oznanila v PDF obliki za tiskanje

BESEDA ŽIVEGA BOGA

Takrat jim je veliko povedal v prilikah. Dejal je: »Sejalec je šel sejat. Ko je sejal, je nekaj semena padlo ob pot. Priletele so ptice in ga pozobale. Drugo seme je padlo na kamnita tla, kjer ni imelo veliko prsti. Hitro je pognalo, ker ni imelo globoke zemlje. Ko pa je sonce vzšlo, ga je ožgalo, in ker ni imelo korenine, se je posušilo. Spet drugo je padlo med trnje in trnje je zrastlo ter ga zadušilo. Druga semna pa so padla na dobro zemljo in so dajala sad: eno stotérnega, drugo šestdesetérnega inspet drugo tridesetérnega. (Mt 13,3–8)

BESEDA O BESEDI

SEME, KI OBRODI OBILEN SAD Mt 13,1–23

Moramo priznati, da je Sejalec iz Jezusove prilike precej potratne sorte, ko stresa zrnje vse povprek, ne pazi kaj preveč, kam bo padlo, kakor da mu ni mar, kar je precej čudno, saj vendar pameten kmet za setev vendar prihrani najboljše seme; torej je to pravzaprav njegovo bogastvo, tega pa ni za raztresati. Z njim naj bi človek ravnal preudarno, celo pazljivo bi ga moral sejati, menda zrno za zrnom, ki bi ga kanil v drobne jamice v zemlji, ne pa kar takole »vse vprek« … – Kajti ravno posledica razsipništva so menda zrna, ki padejo ob pot, na kamnita tla, med trnje in še kam, kjer nimajo uspeha. Ali bolje rečeno, kjer se zdi, da nimajo uspeha, kajti uspeh je vedno tako zelo relativna stvar. Resnica je, da Sejalec, Bog, vedno seje vedoč, da vse seme pač ne bo obrodilo. Pa tudi njegov cilj ni, da vse obrodi, saj pač vedno ne more. Toda on seje, radodarno in požrtvovalno izgublja semena, ker ve nekaj, česar ne ve vsak, ki se bo v občudovanju nekoč zazrl na zlato pšenično polje. Namreč to, da žito, ki vendarle požene, zrase iz mnogih semen, med katerimi so bila tudi tista, ki so bila zaman. Tudi (ali pa celo predvsem) zaradi tistih nekoč zrnje postane bogato zlato polje.
Kar smo sedaj, namreč zagotovo ne bi bili, če ne bi bilo tistih, ki so verjeli v nas, tudi ko za to ni bilo razloga, tistih, ki so nam odpuščali napake in neuspehe, malomarnosti in brezbrižnosti in so sejali, ponujali vedno nove priložnosti, poskušali in poskušali vedno znova, ne da bi vedeli, ali se izplača, ker se verjetno ni. Tistih, ki so sejali v nas, čeprav so vedeli, da bodo morda žalostni, ker bo šlo njihovo seme v prazno, kot bi ga vrgli v smeti. Pa so vseeno sejali . – Tako rase žito. Po roki potrpežljivega in »razsipnega« Boga, ki po ljudeh našega življenja seje in seje in nikoli ne preneha sejati. Kajti človek potrebuje čas, veliko časa. Veliko padcev, veliko nesmiselnih potez, veliko zapravljenih zaupanj, veliko preživetih razočaranj, veliko semen. Veliko poskusov, veliko priložnosti, tudi veliko izrabljenega zaupanja, da zrase, da požene korenine in nekoč vendarle obrodi svoj sad. (po: E. Mozetič)

15. nedelja med letom

»Kdor ima ušesa, naj posluša!«

Prilika o sejalcu nam govori, da je od nas odvisno, kaj bomo naredili iz tega, kar nam Bog podarja. Jezus »s peklom« ne grozi predvsem za napake, ampak pravzaprav za opuščene priložnosti in za premajhno zavzetost pri razvijanju nas samih!
A prilika ima še drugo sliko – sejalca, ki predstavlja Boga. Tudi to je podoba, ki naj bi jo vzeli »za res«. Bog je strašansko radodaren. Ko seje, ni preračunljiv, ne skopari s semenom. Verjame v še tako slabo zemljo, želi ji dati priložnost, naj enkrat vendarle obrodi. Tako gleda Bog tudi na nas. Saj pravi: »Kdor ima ušesa naj posluša.« Ne vpraša najprej, kdo želi poslušati, ampak kar pove, da priložnost vsakemu, da sliši. Potem pa pravi, če hočeš, vzemi za dobro, če nočeš pusti.
Tako se pri sv. maši daruje za vse. Ne vpraša, ali smo vsi pripravljeni. Najprej pravi: to je kelih moje krvi, nove in večne zaveze, ki se za vas in za vse preliva v odpuščanje grehov. Kako nora, nepreračunljiva, velikodušna ljubezen.
Nepreračunljivost, velikodušnost, darežljivost. Vera v človeka! Bog upa do zadnjega, da bo dobra beseda, ljubeznivost, dobrota padla na rodovitno zemljo in obrodila stoteren sad. Videti možnost v drugem, nikoli obupati, vztrajno deliti dobroto – to je Božja logika. To je logika Božje ljubezni. Skušajmo povabilo vzeti bolj zares. To je nespamet križa. Jezus želi, da bi imeli več te nore ljubezni. Svet bi bil zagotovo drugačen! (po: A. Grün)

ORATORIJ – GOMILSKO—17.7. – 23.7.
Odštevamo le še ure.

MOLITEV ZA BEATIFIKACIJO SLOVENSKIH MUČENCEV
Nebeški Oče, v božjih služabnikih, slovenskih mučencih, med katerimi je tudi duhovnik Izidor Završnik, si nam razodel zgled ljubezni do Kristusa in doslednega življenja po evangeljskih načelih, za katere so živeli in delovali vse do svojega pogumnega pričevanja v smrti. Njihova kri naj bo resnično seme za našo zvestobo, edinost in spravo. Podeli nam milost, da tudi vesoljna Cerkev prizna to njihovo junaško pričevanje vere. Po Kristusu našem Gospodu. Amen.

Naslovljeno na vas

Da je med Slovenci najbolj priljubljena destinacija za dopust prav Hrvaška, že vrabci čivkajo. Tudi kraj, kjer smo svoj dopust preživljali mi, je med Slovenci, predvsem družinami, zelo priljubljen. Dan pred nedeljo, smo tudi mi odšli na priljubljeno plažo, kjer se je turistov kar trlo. Popoldan smo komaj našli kotiček v senci borovcev za našo majhno družinico. Ni prav dolgo trajalo, ko sem v bližini že zaslišala jezik naših rojakov. Kakih 30-40% turistov na plaži je bilo zagotovo Slovencev, v večini družin. … Vesela, da sem obkrožena s sodržavljani, sem se naslednji dan, v nedeljo, z možem in hčerkico, odpravila v bližnjo cerkev k sv. maši. Cerkev se je v nekaj minutah napolnila do zadnjega kotička, kar me je navdalo z veseljem. Pri sebi sem si tiho zamrmrala, da ni čudno, da so domače cerkve v Sloveniji (če odmislimo našo Obalo) v času dopustov tako prazne. Nekam pa vsi ti ljudje vendar morajo iti k maši.
Župnik je bil prav posebej vesel novih obrazov, turistov, ki so premostili jezikovne ovire in prišli k sv. maši v tuj kraj. Na koncu maše je ves vesel pozdravil prav vse tuje vernike na prav poseben način in sicer s prošnjo naj pomahajo verniki iz države, ki jo bo poklical. In tako je začel… SLOVAŠKA… uff pomahalo je veliko rok. ČEŠKA… kakšna roka manj kot prej. MADŽARSKA… tu in tam kakšna roka. ITALIJA… precej rok je štrlelo v zrak. NEMČIJA in AVSTRIJA… Ja sehr gut. Precej rok. ŠVICA… kakšne 4 roke so se res našle. Vmes so se našle še roke iz Avstralije, … Jaz sem vsa nestrpna čakala kdaj za Božjo voljo bo poklical že Slovenijo. Bila sem prepričana, da bo polovica cerkve dvignila roko. Tako zelo prepričana sem bila ravno zato, ker sem dan poprej na plaži slišala toliko slovenskega jezika okoli sebe. Nekje vmes je župnik res zaklical: »SLOVENIJA!« in vsa ponosna sem dvignila roko visoooko v zrak. Ozrem se okoli sebe in vsa začudena preštejem 4 roke, mojo, moževo in dve hčerkini, ki je veselo poskakovala v moževem naročju. Župnik se ozira po cerkvi in tam v ozadju le zagleda naše roke. Ves vesel se nam nasmeje, nam pomaha in reče: »Aaa jesu jedni Slovenci, tamo sa bebom«. Celo občestvo se zazre v nas in se nam prisrčno nasmeji, kot da smo neko čudo sveta, ki ga običajno tam ne vidijo.
Šokirana in začudena sem na poti v naš apartma razmišljala o tem.
Celotno besedilo glej: https://www.smehinsolze.si/clanek/kristjan-na-dopustu

MAŠNI NAMENI

NED – 16.7.
15. ned. med letom
Karmelska Mati Božja (Karmen)
7.00 češčenje
7.30 za vse župljane – žive in rajne
10.00 za +Ljudmilo Jelen

PON – 17.7.
Aleksij, (Aleš), spokornik
19.00 za +Ivana oblet. in Marijo Knez

TOR – 18.7.
Friderik
19.00 za +Ivana Rančigaja in njegove
Slavljenje – Bog je ljubezen

SRE – 19.7.
Rufina, mučenka
19.00 za +Franca Kneza

ČET – 20.7.
Marjeta Antiohijska, mučenka
19.00 za +Heleno, Marijo, Ani, Trezi (v Šentrupertu)

PET – 21.7.
Danijel (Danilo), prerok
19.00 za +Ano in Anko Šlander in vse Koprivove

SOB – 22.7.
Marija Magdalena, svetopisemska žena
19.00 za +jJožeta Zupančiča in Elizabeto Brišnik

NED – 23.7.
16. ned. med letom
Brigita Švedska, red.
Dan starih staršev
7.00 češčenje
7.30 za vse župljane – žive in rajne
10.00 za +Marijo Juhart
Sklep oratorija, ofer za animatorje

V tem tednu: Glavno dogajanje v župniji bo počitniški oratorij. Vsestransko podprimo mlade in otroke in jih spremljajmo z molitvijo.
Krištofova nedelja z MIVO bo pri nas preložena na nedeljo, 30. julija.

ŽUPNIJSKO ROMANJE bo v soboto, 5. 8. 2023 v Oglej in Vipavski križ.

Župnijski dan bo v nedeljo, 20. 8. 2023. Rezervirajte si čas! Lepo bo.

Dežurni ministranti: Karin Jelen, Manca Glušič, ostali dobrodošli
Bralci v nedeljo: I. kateri bodo pri prvi sv. maši; II. animatorja
Urejanje in krašenje župnijske cerkve: Oratorijci

Oznanila v PDF obliki za tiskanje

BESEDA ŽIVEGA BOGA

Pridite k meni vsi, ki ste utrujeni in obteženi, in jaz vam bom dal počitek. Vzemite nase moj jarem in učite se od mene, ker sem krotak in v srcu ponižen, in našli boste počitek svojim dušam; kajti moj jarem je prijeten in moje breme je lahko.« (Mt 11,28–30)

BESEDA O BESEDI

PRIDITE K MENI VSI … Mt 11,25–30

Jezus je ob današnjih evangeljskih besedah imel pred očmi ljudi, ki jih je vsak dan srečeval na poteh Galileje: preproste, revne, bolne, grešnike, obrobne … Ti ljudje so vedno prihajali k njemu, da bi poslušali njegovo besedo – besedo, ki vliva upanje! A tudi Jezus sam je iskal te utrujene in onemogle množice, ki so bile kakor ovce brez pastirja. Iskal jih je, da bi jim oznanil Božje kraljestvo in da bi mnoge ozdravil tako telesno kakor duhovno. Klical jih je k sebi ‘Pridite k meni’ in jim obljubil pomoč in počitek. 
To Jezusovo vabilo se je razširilo vse do danes in doseglo mnoge, ki jih bremenijo pogoji slabega življenja. V najbolj revnih deželah, pa tudi na obrobjih najbolj bogatih dežel, so številni utrujeni in obnemogli zaradi neznosnega bremena zapuščenosti in ravnodušnosti. Koliko zla naredi pomoči potrebnim prav človeška ravnodušnost! In toliko bolj tista s strani kristjanov! Na robu družbe so številni, ki živijo preizkušnjo revščine, kakor tudi tisti, ki so nezadovoljni ali razočarani nad življenjem. Mnogi so prisiljeni zapustiti svojo domovino in tvegati svoje življenje. Še več jih vsak dan prenaša težo ekonomskega sistema, ki izkorišča človeka in mu nalaga neznosen ‘jarem’, ki ga tistih nekaj privilegiranih ne želi prenašati. Vsakemu od teh otrok nebeškega Očeta Jezus ponavlja: ‘Pridite k meni, vi vsi!’ To pa reče tudi tistim, ki imajo vse, a je njihovo srce kljub vsemu prazno – brez Boga. Jezus tudi te vabi: ‘Pridite k meni!’ Njegovo povabilo je za vse! Na poseben način pa za tiste, ki najbolj trpijo.
Jezus sicer obljublja, da bo dal počitek vsem, vendar nam namenja tudi vabilo, ki je kot zapoved: ‘Vzemite nase moj jarem in učite se od mene, ker sem krotak in iz srca ponižen’. V čem je Gospodov ‘jarem’? Je v tem, da si z bratsko ljubeznijo naložimo breme drugih. Potem ko nam je Kristus dal, da smo se odpočili in okrepčali, smo poklicani, da tudi mi postanemo počitek in okrepčilo za brate in sestre, z našo krotko in ponižno držo, posnemajoč svojega Učitelja. (po: E. Mozetič)

14. nedelja med letom

MIR IN PONIŽNOST

V svoji šoli nam Jezus kaže pot k miru. Naučiti se moramo njegove drže, da bi našli mir svojim dušam. To je drža dobrote in krotkosti, potrpežljive ljubeznivosti do sebe in drugih ljudi.
Kdor želi najti mir, mora biti dober do sebe. Prenehati mora neprizanesljivo ravnati s samim seboj. Če bo vse, kar odkriva v sebi, ko preneha z aktivnostmi in umolkne, pogledal z blagimi očmi, bo resnično miren.
Mnogi bi želeli najti mir, a tega ne zmorejo, ker niso dobri do sebe, ampak neprizanesljivo ravnajo s samimi seboj. Kdor se proti temu, kar se v njem pojavi v tišini, bori z jezo, se ne bo nikoli umiril.
Druga drža je ponižnost. Ponižnost je pogum, da sestopimo v lastno človečnost, v brezno svoje duše. Jezus je iz srca ponižen. On je sestopil v brezna Zemlje. Toda ob tem ni pozabil svojega srca. Vse, kar je ugledal v samem sebi in v naših globinah, je gledal z dobrotljivim srcem.
Kdor gre po tej Jezusovi poti, bo spoznal, da je njegovo breme lahko in da ga njegov jarem ne obremenjuje. Jezus dviguje in ne pritiska k tlom. Podarja nam notranjo svobodo in lahkotnost namesto teže in depresije. Oznanja usmiljenje in ne žrtvovanja.
Usmiljenje je tisto, ki dela Jezusov jarem prijeten. To je drža, ki jo želi posredovati svojim učencem z vsem svojim bitjem in s svojimi besedami. Ta lahki jarem nam dopušča, da najdemo mir za svoje duše. (po: A. Grün)

Vzemite nase moj jarem
Jezus vsem obljublja okrepčilo, a postavlja pogoj: »Vzemite nase moj jarem in učite se od mene, ker sem krotak in v srcu ponižen.«
Kaj je ta jarem, ki namesto da bi oteževal, olajšuje, in namesto da bi tlačil, dviguje?
Kristusov jarem je postava ljubezni, je njegova zapoved, ki jo je zapustil svojim učencem. Resnično zdravilo za rane človeštva, bodisi materialne, kot sta lakota in nepravičnost, bodisi psihološke in moralne, je življenjsko pravilo, utemeljeno na bratski ljubezni, ki ima svoj izvir v Božji ljubezni. Zato je treba zapustiti pot prevzetnosti in nasilja, ki se je poslužuje za doseganje položajev vedno večje moči in uspeha za vsako ceno. (Benedikt XVI.)

Naslovljeno na vas

NOVOST V POSTOPKU IZIDORJA ZAVRŠNIKA (PLACET DIKASTERIJA ZA ZADEVE SVETNIKOV)

Dne 16. marca 2023 je celjski škof msgr. Dr. Maksimilijan Matjaž zaprosil Dikasterij za zadeve svetnikov za dovoljenje, da Škofija Celje – ločeno in posamično – nadaljuje proces za kanonizacijo ustreljenega duhovnika Izidorja Završnika (1917 – 1943). K tej prošnji sta bila priložena opis razmer v škofiji Maribor v času druge svetovne vojne (1941 – 1943) in kratek življenjepis Izidorja Završnika. Dikasterij za zadeve svetnikov je na redni seji 26. aprila 2023 odločil v prid škofovi prošnji. Tako se lahko začne proces zs njegovo kanonizacijo po četrti poti, ki je super oblatione vitae(darovanje življenja, Jn 15.13). Vse duhovnike in Božje ljudstvo prosimo, da se priporočajo Božjemu služabniku Izidorju Završniku in širijo zavest o svetosti njegove daritve življenja za bližnjega. (Sporočila slovenskih škofij št. 7. (za julij) 2023)

MOLITEV ZA BEATIFIKACIJO SLOVENSKIH MUČENCEV
Nebeški Oče, v božjih služabnikih, slovenskih mučencih, si nam razodel zgled ljubezni do Kristusa in doslednega življenja po evangeljskih načelih, za katere so živeli in delovali vse do svojega pogumnega pričevanja v smrti. Njihova kri naj bo resnično seme za našo zvestobo, edinost in spravo. Podeli nam milost, da tudi vesoljna Cerkev prizna to njihovo junaško pričevanje vere. Po Kristusu našem Gospodu. Amen.

ORATORIJ – GOMILSKO—17.7. – 23.7. Zelo pomembno dogajanje

ŽUPNIJSKO ROMANJE bo v soboto, 5. 8. 2023 v Oglej in Vipavski križ Organizacijo in prijave prevzame Simon Brdnik, telefon 041 783 952. Oglej si Oglej! Pohitite s prijavo.

Župnijski dan bo v nedeljo, 20. 8. 2023.
Člani odbora za pripravo župnijskega dne so: Domen Novak, Jani Mahor in Marija Orožim.

MAŠNI NAMENI

NED – 9.7.
14. ned. med letom
Avguštin, mučenec
7.00 češčenje
7.30 za vse župljane – žive in rajne
10.00 za +Ivana in vse Mahorjeve

PON – 10.7.
Amalija, redovnica
19.00 za +Ivanko Vadlan

TOR – 11.7.
Benedikt, opat
19.00 za +Karola Semprimožnika
Slavljenje – Bog je ljubezen

SRE – 12.7.
Mohor in Fortunat, mučenca
19.00 za +Veroniko Kunst—oblet.

ČET – 13.7.
Henrik, kralj
19.00 za +Bernardko Vasle

PET – 14.7.
Kamil de Lellis
19.00 za +Radota –oblet. in Anico Drev

SOB – 15.7.
Bonaventura, škof, cerkveni učitelj
19.00 za +Vladkota Juharta (god)

NED – 16.7.
15. ned. med letom
Karmelska Mati Božja (Karmen)
7.00 češčenje
7.30 za vse župljane – žive in rajne
10.00 za +Ljudmilo Jelen

V tem tednu:
Na prvi pogled ni v tem tednu v župnijskem življenju predvidenega nič posebnega, a se bo veliko dogajalo v pripravi na počitniški oratorij. Pomembna je duhovna priprava, v katero naj se z molitvijo vsi vključimo.

Dežurni ministranti: Maks Turnšek, David Zupančič, ostali dobrodošli
Bralci v nedeljo: I. Nejc Lončar, Anka Trogar; II. Ivo Rančigaj, Ana Šram
Urejanje in krašenje župnijske cerkve: Zakl.

Oznanila v PDF obliki za tiskanje

BESEDA ŽIVEGA BOGA

Kdor ne sprejme svojega križa in ne hodi za menoj, ni mene vreden. Kdor najde svoje življenje, ga bo izgubil, in kdor izgubi svoje življenje zaradi mene, ga bo našel. Kdor sprejme vas, sprejme mene; in kdor sprejme mene, sprejme tistega, ki me je poslal.  (Mt 10,38–40)

BESEDA O BESEDI

»NE POSTAVLJAJTE STARŠEV PRED MENE« Mt 10,37–42

Kdor ljubi svoje starše bolj kot, mene ni mene vreden. S to trditvijo se zdi, kot da se Jezus boji za našo ljubezen. Spominja na starozavezno izjavo Jahveja: Ne imejte drugih bogov. Jaz sem ljubosumen Bog. Zakaj Jezus tokrat postavlja na izbiro starše in sebe. Saj imamo lahko vse enako radi? Na eni strani je starozavezna Božja zapoved: Spoštuj očeta in mater, da boš dolgo živel. Tu pa Jezus opozarja, da jih ne smemo imeti preveč radi, sicer nismo njegovi. Zakaj? Z Jezusom bi lahko radikalno nadaljeval takole: Stara zaveza govori o blagoslovu, ki ga prinaša družina, nova zaveza pa govori o prekletstvu, ki izvira iz družine. Družina je vir našega dolgega in dobrega življenja. Starši so nam posredovali življenje in nas usposobili za življenje. Hvaležnost za vse predstavlja vir dolgega življenja. Družina pa je žal tudi vir prekletstva. Vse slabo, kar se v njej dogaja, se pogosto nadaljuje brez konca. Iz roda v rod prehajajo bolezni, odvisnosti, zlorabe, samomori itd. Jezus se zaveda tudi tega. V tem realnem pogledu na človeka brez obsojanja naroča: Ne postavljajte staršev pred mene, sicer ne boste mogli postati moji učenci. Lahko bi nadaljeval in rekel: Tudi sam ne bi mogel biti zvest Očetu – Bogu, če bi se oziral na človeško mater Marijo in varuha svetega Jožefa. Spomnimo se, kako ju je že kot deček zavrnil: Mar nista vedela, da moram biti v tem, kar je mojega Očeta.
Če bi se Jezus oziral na svoja starša, bi očitno ne mogel slediti klicu, ki ga je vanj položil Oče Bog. In razlog, zakaj Jezus postavlja ljubezen do njega pred ljubezen do staršev, je poklicanost. Starši ne smete postavljati sebe pred Boga. Starši ste v vlogi posredovalca in usmerjevalca, a tisti ki kliče in življenje daje, je samo Bog. Če sebe starši ne postavite na mesto Boga, bo jasno, da mora otroke usmerjati nekdo drug. To je On, ki nas je poklical v življenje. (po: E. Mozetič)

13. nedelja med letom – izseljenska

Kdor ne sprejme svojega križa …, ni mene vreden.

Noben stan, nobena dežela, noben človek na zemlji ni brez križa in trpljenja. Prvi glas novorojenega otroka je krik bolečine, njegov zadnji glas je vzdihljaj. Tudi Kristus je moral trpeti in tako iti v svoje veličastvo. Le prek križa namreč pridemo do veselja. Križ je ključ za nebeško kraljestvo. Zato stojijo ob poteh križi in z vsakega križa nam Jezus kliče: »Kdor ne sprejme svojega križa in ne hodi za menoj, ni mene vreden.« Blagor vsakemu, ki ne izgubi zmernosti v veselju in potrpljenja v trpljenju. Križ moramo nositi vsi. Vsi ljudje pa tega ne počnejo potrpežljivo. Nevoljno odvržejo križ, ki jim ga je podal Bog, in tako izgubijo ključ za nebesa. A trpeti morajo kljub temu. Vendar mnogi ob tem krivijo druge ljudi; naredijo veliko krivico in ne pomislijo, da nam Bog pošilja trpljenje ali ga dopusti nam v resnični blagor.
Ne pozabi: Le s potrpežljivim prenašanjem križa lahko dosežemo nebeško veselje. (po: A. M. Slomšek)

Letos v Ljubljani in Vipavi in vsej Sloveniji
Konec junija in v začetku julija bo potekala letošnja serija dogodkov, ki nas povezuje z rojaki v sosednjih državah in po svetu. Na sporedu bodo razstave, koncerti, delavnice za otroke, razprave in pogovori. Letošnji organizator je Izseljensko društvo Slovenija v svetu.

Nedelja, 2. julij 2023
V Zavodu sv. Stanislava v Šentvidu v Ljubljani bo  29. Tabor Slovencev po svetu. Začel se bo ob 17. uri s sveto mašo in nadaljeval o okroglo mizo »Migracije in novodobno izseljevanje« Sodelujejo: dr. Zvone Štrubelj (Belgija), Marta Jamnik (Kanada), Cvetko Falež (Avstralija), Tatjana Modic Kržišnik (Argentina) in Jože Rožanec (Argentina – ASEF). V kulturnem programu bodo nastopili tudi dijaki iz Argentine RAST 52.
Soorganizatorji dogodka: Svetovni slovenski kongres, Rafaelova družba, Združenje Slovenska izseljenska matica. Pokrovitelj: Urad za Slovence v zamejstvu in po svetu.

Naslovljeno na vas

Procesije Sv. Rešnjega telesa
Zadnja bo pri cerkvi sv. Ruperta v Šentrupertu v ned., 2.7. ob 10.00 uri
Naslednje nedelje pa bodo sv. maše ob 10.00 uri spet v župnijski cerkvi, izjema bo Krištofova nedelja, 23. julija, ko bo bogoslužje v Grajski cerkvi.

NEDELJA, 2. 7. 2023, 16.00 PETROVŠKA BAZILIKA – MAŠNIŠKO IN DIAKONSKO POSVEČENJE: V mašnika bo posvečen g. Drago Ferencek (župnija LJ – sv. Križ – Žale) V stalnega diakona bo posvečen g. Mihael Hild (župnija Trbovlje – sv. Martin). Vabljeni!

ORATORIJ – GOMILSKO—17.7. – 23.7.

ŽUPNIJSKO ROMANJE bo v soboto, 5. 8. 2023 v Oglej in Vipavski križ Organizacijo in prijave prevzame Simon Brdnik, telefon 041 783 952.
Oglej (latinsko in italijansko Aquileia, je italijansko mesto v Furlaniji – Julijski krajini. V mestu so na ogled ostanki rimskega foruma, ki je pod zaščito UNESCA, najdbe rimskih stanovanjskih objektov z ohranjenimi mozaiki vzdolž »Vie Giulia Augusta«, kjer se ob cesti nahaja tudi velik rimski nagrobni mavzolej.  Ohranjena je tudi bazilika v zaselku Monastero, severovzhodno od rimskega pristanišča, kjer je od leta 1961 Zgodnjekrščanski muzej. Za zgodovino Slovencev je bil Oglej pomemben zlasti kot sedež oglejskega patriarhata. Dogodki, ki so privedli do zatona mesta in ukinitve partriarhata, niso načeli izrednega slovesa krščanskega Ogleja, ki je ostal nedotaknjen skozi cel srednji vek in o katerem še vedno priča čudovita Poponova bazilika. Oglej si Oglej!
Da bo mogoče organizirati romanje, se prijavite najkasneje do nedelje, 16. julija.

Župnijski dan bo v nedeljo, 20. 8. 2023.
Člani odbora za pripravo župnijskega dne so: Domen Novak, Jani Mahor in Marija Orožim.

MAŠNI NAMENI

NED – 2.7.
13. ned. med letom – izseljenjska nedelja
7.00 češčenje
7.30 za vse župljane – žive in rajne
10.00 za + Ivana Štuseja -oblet. (v Šentrupertu)

PON – 3.7.
Tomaž, apostol
19.00 za +Marijo Orožim in vse Mlinarjeve

TOR – 4.7.
Urh (Uroš), škof
19.00 za +Ferdinanda Orožima in vse Jakovčeve
Slavljenje – Bog je ljubezen

SRE – 5.7.
Ciril in Metod, slov. ap., sozavetn. Evrope
19.00 za +Ivana Tekavca –oblet.

ČET – 6.7. prvi četrtek
Marija Goretti, mučen.
19.00 za +Miro Rakun –oblet. in vse Trapove (v Šentrupertu)
Molitev za duhovne poklice

PET – 7.7. prvi petek
Vilibald, škof
19.00 za +Dragota Vovka –oblet.
Litanije Jezusovega srca, posvetitev

SOB – 8.7.
Prokopij, mučenec
19.00 za +Jožefa –oblet. in Frančiško Rožič
Litanije Matere Božje, posvetitev

NED – 9.7.
14. ned. med letom
Avguštin, mučenec
7.00 češčenje
7.30 za vse župljane – žive in rajne
10.00 za +Ivana in vse Mahorjeve

V tem tednu: god apostola Tomaža, Slovanskih apostolov Sv. Cirila in Metoda, prvi četrtek, prvi petek, prva sobota

Dežurni ministranti: Hana Rančigaj, Kristina Štrajhar
Bralci v nedeljo: I. Mojca Strožer, Elza Vasle; II. Saša Pikl, Marija Rančigaj
Urejanje in krašenje župnijske cerkve: Trnava.

Oznanila v PDF obliki za tiskanje

BESEDA ŽIVEGA BOGA

Tisti čas je rekel Jezus svojim apostolom: »Ne bojte se ljudi! Nič ni zakritega, kar se ne bo razodelo, in skritega, kar se ne bo spoznalo. Kar vam pravim v temi, povejte pri belem dnevu; in kar slišite na uho, oznanite na strehah. Vsakega torej, ki me bo priznal pred ljudmi, bom tudi jaz priznal pred svojim Očetom, ki je v nebesih. Kdor pa me bo zatájil pred ljudmi, ga bom tudi jaz zatájil pred svojim Očetom, ki je v nebesih.« (Mt 10,26–27;32–33)

BESEDA O BESEDI

VZPODBUDA VSEM Mt 10,26–33

Ko so evangeliji dobivali današnjo obliko, je bilo krščanstvo v rimski državi že dodobra razširjeno. – Novi veri pa so nasprotovale oblasti in ljudstvo. Cesarji je niso marali, ker so jim kristjani oporekali božanski naslov, neomejeno oblast in trmoglavili, da se morajo tudi kronane glave pokoriti Božjim postavam. Med ljudstvom pa so odklanjali novo vero tisti pogani, ki jih je bodlo v oči, da mnogi njihovi rojaki zapuščajo očetovska izročila. – Nasprotovanja so včasih in ponekod samo tlela. Kristjani so čutili, da niso zaželeni, da jih gledajo postrani, da so pri dodeljevanju pravic zapostavljeni in podobno. Včasih pa so se nasprotovanja razplamtela v odkrita in javna preganjanja, prihajalo je do krvavih obračunavanj, v katerih je bilo pričakovati tudi zaplembo imetja, zapor ali celo smrtno kazen. – V takih okoliščinah so verniki potrebovali poguma in spodbude. Kje naj ju dobijo, če ne v Jezusovem nauku? Apostoli so jim klicali v spomin Jezusove besede, ki nagovarjajo poslušalce, naj se ne bojijo ljudi, naj pred njimi ne tajijo svojega verskega prepričanja, temveč naj ga brez strahu priznavajo.
Ena od takih spodbud je današnji evangeljski odlomek. Izrečen je na moč preprosto in življenjsko. Kaj je preprostejšega od vrabca? Na trgu nima prav nobene cene. Pa je vendar nekdo, ki vodi točen zapisnik o vsakem vrabcu. Kaj je neznatnejšega kot las na človeški glavi? Ali sploh vemo, koliko jih imamo? Pa je nekdo, ki ima vse naše lase preštete in za vsakega ve, kadar pade na tla.
Če pa skrbi za tako neznatne reči, bo toliko bolj skrbel za ljudi. Zato se nimajo kristjani česa bati. V očeh ljudi so lahko blago brez vrednosti; lahko se jim zgodi, da jim bodo ljudje zaradi vere zaplenili imetje; jim ne samo skrivili las, ampak jim celo sekali glave. Dokler pa ostanejo trdni v veri, nimajo kaj izgubiti. Jezus jih bo priznal pred svojim Očetom, kar bo zanje dobiček brez primere. (po: F. Cerar)

12. nedelja med letom

Naša domovina

Dandanes zelo redko slišimo, da bi se govorilo o temi domoljubja ter o narodni zavesti, saj temu ne posvečamo prevelike pozornosti. Vsak posameznik bi se moral zavedati, da je pomembno znati braniti svojo identiteto, svoj materni jezik, svoje vrednote. Pomembno je, da svoj materni jezik spoštujemo, saj se čedalje več uporabljajo tujke. Poleg vsega naštetega tudi knjige bere vedno manj ljudi. Pomembna je tudi zgodovina Slovenije. Vsi pomembni dogodki, ki so se zgodili v preteklosti, so zaznamovali našo domovino. Prav je, da se spomnimo na pomembne praznike in izobesimo slovensko zastavo, ki je glavni simbol Slovenije. S tem pokažemo, da smo zavedni Slovenci. Enako z ohranjanjem šeg in navad, ki so se nekoč prenašale iz roda v rod. Zavedati se moramo, da nas naša domovina obdaja z neprecenljivimi naravnimi lepotami, ki jih je treba spoštovati in ohranjati za naslednje rodove. Za naravo okoli sebe moramo skrbeti, saj tudi tako pokažemo, da nam je mar za našo domovino. Narodna zavest je nekaj, kar ljudi povezuje v narod, v eno skupnost, ki ima skupen jezik, kulturo. Povezuje nas v težkih časih in ravno tu Slovenci dokažemo, da smo narod, ki v resnih trenutkih zna stopiti skupaj. Tega se moramo zavedati in s svojimi dejanji po najboljših močeh prispevati, da se ohranjajo šege, navade in čut za našo domovino. Tako bomo tudi pripomogli, da bo naša narodna samozavest rasla naprej. (po: Laura – Ognjišče 06/20)

NEDELJA, 2. 7. 2023, 16.00 PETROVŠKA BAZILIKA – MAŠNIŠKO POSVEČENJE
V mašnika bo posvečen g. Drago Ferencek (župnija LJ – sv. Križ – Žale) V stalnega diakona bo posvečen g. Mihael Hild (župnija Trbovlje – sv. Martin).

S JUNIJSKE SEJE ŽUPNIJSKEGA PASTORALNEGA SVETA
Župnijsko romanje bo v soboto, 5. 8. 2023 v Vipavski križ in Oglej. Organizacijo in prijave prevzame Simon Brdnik.
Župnijski dan bo v nedeljo, 20. 8. 2023. Člani odbora za pripravo župnijskega dne so: Domen Novak, Jani Mahor in Marija Orožim.

Naslovljeno na vas

Poročili so se in bili deležni zakramenta sv. zakona
V soboto, 10. junija sta pred oltarjem podružnične cerkve sv. Ruperta izrekla svoj življenjski »Da« ženin Luka Bastl Enci in nevesta Nikica Šram;
V soboto, 24. junija pa cerkvi sv. Krištofa ženin Tadej Vrabl in nevesta Ana Šlander. Nevesti sta iz naše župnije in sta bili v otroštvu in mladosti vzorno dejavni v življenju našega občestva.
Župljani novoporočencem čestitamo in jim želimo obilo blagoslova na novi življenjski poti.

Pri nas bodo vrtnice vsak dan v povezavi s sv. mašo. Vabljeni!

Procesije Sv. Rešnjega telesa
Pri sv. Krištofu v Grajski vasi v ned., 25. 6. ob 10.00 uri.
Pri cerkvi sv. Ruperta v Šentrupertu v ned., 2.7. ob 10.00 uri
Na nedelje, ko bo slovesnost pri podružnični cerkvi, v župnijski cerkvi ne bo ob 10 uri sv. maše. Zberimo se v čim večjem številu na slovesnosti!

Prispel nadomestni zvon za cerkev sv. Mateja
Kot veste smo v decembru 2021 iz zvonika župnijske cerkve sneli srednji zvon, ker ni bil uglašen z drugima dvema in namestili dva nova bronasta zvonova. Tako je ostal ta zamenjani zvon brez možnosti, da bi služil namenu za katerega je bil posvečen. A ne za dolgo. Izvajalci zvonilnih naprav, ki so opravili ta dela imajo podatke o velikem številu zvonov po Sloveniji, so ugotovili, da prav takšen zvon kot je naš potrebujejo za cerkev v Črenšovcih Prekmurju, za našo cerkev sv. Mateja, kjer je veliki zvon nujno potreben zamenjave, pa so obljubili zvon iz župnijske cerkve na Remšniku, kjer je bil zamenjan z novimi. In sedaj so ga dostavili in si ga lahko ogledati na mestu, kjer je bi prej naš. Lahko si ga ogledate. Letos obhaja ravno stoletnico (vlit je bil l. 1923, naš je bil leto starejši). Zdaj čakamo, da ga pridejo namestit, kar pa bo verjetno šele od septembra naprej.

MAŠNI NAMENI

NED – 25.6.
12. ned. med letom
Dan državnosti
7.00 češčenje
7.30 za vse župljane – žive in rajne
10.00 za + Slavko in Jožeta Tiselj (v Grajski vasi)

PON – 26.6.
Ciril Jeruzalemski, škof, cerkveni učitelj
19.00 za dva +Antona Laznik in sorod

TOR – 27.6.
Ema Krška, kneginja
19.00 za + Antona -oblet. in Ano Laznik

SRE – 28.6.
Irenej, škof, mučen.
19.00 za + Milana Košenina

ČET – 29.6.
PETER in PAVEL, apostola
17.00 za + Marijo Ribič
19.00 za + Elizabeto Obreza (v Šentrupertu)

PET – 30.6.
Ladislav Ogrski, kralj
19.00 za + Janeza Jelena

SOB – 1.7.
Estera, svetopis. žena
19.00 za + Kristino in Darjo Lobnikar

NED – 2.7.
13. ned. med letom – izseljenjska nedelja
7.00 češčenje
7.30 za vse župljane – žive in rajne
10.00 za + Ivana Štuseja -oblet. (v Šentrupertu)

V tem tednu: vrtnice, praznik prvakov apostolov
Počitnikarjem in dopustnikom želimo, naj bodo njihovi dnevi blagoslovljeni in srečni. Pa na Boga naj ne pozabijo.

Dežurni ministranti: Urban Rančigaj, Anej Semprimožnik
Bralci v nedeljo: I. kdor bo pri prvi maši; II. v Šentrušpertu: Petra Basle, Tea Pogorevc
Urejanje in krašenje župnijske cerkve: Šmatevž