Oznanila v PDF obliki za tiskanje

BESEDA ŽIVEGA BOGA

Tisti čas je Jezus povzdignil oči k nebu in molil: »Sveti Oče, ohrani jih v svojem imenu, ki si mi ga dal, da bodo eno kakor midva. Dokler sem bil z njimi, sem jih varoval v tvojem imenu, ki si mi ga dal. Posveti jih v resnici; tvoja beseda je resnica. Kakor si mene poslal na svet,sem tudi jaz njih poslal v svet, in zanje se posvečujem, da bi bili tudi oni posvečeni v resnici.« (Jn 17,11.17–19)

BESEDA O BESEDI

BOG JE NA NAŠI STRANI Jn 15,9–17

Jezus prosi Očeta: “Posveti jih v resnici.“ Resnica je pri Bogu in resnica je, kar je Božje. Vse ostalo je utvara in začasno in minljivo. Jezus želi, da bi dojeli, kaj je resnično. Ko pa bomo verovali, da je samo Bog svet, bomo sposobni oditi v ta minljivi svet oznanjat resnično Svetóst.
Kaj je resnica?« je vprašal Pilat. To vprašanje se vleče skozi zgodovino sveta, pravzaprav skozi zgodovino vsakega človeškega življenja. Resnica namreč ni vedno razvidna, ni jasna, je velikokrat zamegljena, izkrivljena, popačena. In prav za to nosijo veliko odgovornost tudi sredstva družbenega obveščanja, mediji, ki jim je še posebej namenjena današnja nedelja.
Papež Frančišek pravi, da so nam danes informacije veliko bolj dostopne kot nekoč. Novice so bolj poudarjene in prikazane, da bi čimbolj osvojile naše misli in sedle v našo notranjost: v naš razum in v našo podzavest. To pa tudi pomeni, da jih ljudje sprejemamo vase z naglico, da o njih ne premišljujemo, ne izbiramo in smo vse manj kritični. In v tem svetu vedno hitrejšega sporočanja, zlasti po zaslugi digitalnega sprejemanja informacij, smo priče pojavu »lažnih novic«.
In kolikor bolj se bohoti laž, toliko bolj smo kristjani poklicani, da živimo iz resnice, ki je Jezus Kristus. »Jaz sem jim izročil tvoj nauk,« smo slišali v evangeliju. Jezus moli za sovje učence, da bi vztrajali pri razodetem nauku, saj ve, da bomo kristjani živeli v krutem svetu, ki je resnici vedno nasproten. Toda če hočemo biti zares Kristusovi, se moramo vsak trenutek zavedati po eni strani nevarnosti, ki nas ogrožajo, po drugi strani pa nenadomestljive moči, ki nam jo daje Bog sam.
Kristjani imamo posebno moč, ki nam je ponujena v zakramentih, da iz njih živimo; moč, ki je nimajo nobene sile tega sveta, nobene organizacije in institucije. V tem se razlikujemo od sveta; in to pomenijo Jezusove besede, da smo na svetu, a nismo od tega sveta. Jezus nam jasno pove, da nas bo svet sovražil. Toda z isto vnemo nam pove tudi, da imamo Boga na svoji strani. In tega ne smemo pozabiti! (po: E. Mozetič)

7. velikonočna nedelja — prvo sv. obhajilo

KAJ JE PRVO SVETO OBHAJILO?
Sveto obhajilo je en vidik zakramenta sv. evharistije, ko posvečeno hostijo, ki je, kot verujemo, pravo Jezusovo telo, prejmemo kot hrano in s tem na poseben način prejmemo v življenje samega Boga.
Zakrament izhaja iz dogodka pri Zadnji večerji. Medtem ko so učenci jedli, je Jezus vzel kruh, ga blagoslovil, razlomil, jim ga dal in rekel: “Vzemite, to je moje telo.” (Mr 14, 22–25.) Tudi po vstajenju se je Jezus učencem večkrat prikazal in jim lomil kruh, zato so vedeli, da morajo tudi sami nadaljevati obred. Ker je Jezus sam to naročil, kristjani verujemo, da se pri sv. maši kruh in vino spremenita v pravo Jezusovo Telo in Kri. Čeprav s telesnimi očmi in čutili tega ne moremo zaznati, verujemo v Jezusovo besedo, da je to res.
Pri prvem svetem obhajilu Jezus najprej nas sprejme v svoje srce, nato pa ga sprejmemo tudi mi. Gre za srečanje človeka in Boga. Od prvega sv. obhajila naprej se lahko kristjan kadar koli želi udeleži svetega obhajila in tako prejme živega Boga. Le z vero mora pristopiti.

Vsem letošnjim prvoobhajancem Juliji, Luku J., Anastasiji, Filipu, Zoji, Galu, Domnu, Luku Ž., Reneju, Andražu, Niku, Larisi, Eli, Ivi J., Lianu, Ivi M., Jakobu, Zari, Gabru, Evi čestitamo z željo, da bi ta »zlati dan« lepo doživeli, nato pa se nam odslej pogosto pridružili pri Božji mizi – zlasti ob nedeljah in praznikih!
Pa tudi sodelovanje pri šmarnicah z veseljem nadaljujte!

Tudi vam staršem čestitke in zahvala za vaš trud pri pripravi otrok na prvo sv. obhajilo in tako skrbno pripravo cerkve in okolice za slovesnost. Hvala tudi gospej katehistinji in vsem, ki ste kakorkoli sodelovali pri tem pomembnem »projektu«.

Priporočamo ogled razstave—v fotografijah »Moja babi in dedi pri prvem sv. obhajilu«. Ogledati si jo je možno po mašah, tudi ob nedeljah, do konca maja v Domu srečanj.

Naslovljeno na vas

ŽUPNIJSKE BINKOŠTI – SVETA BIRMA
v NEDELJO,19. maja ob 10.00 uri

Birmovalec celjski škof msgr. dr. Maksimilijan Matjaž

Še priprava

V petek smo začeli Binkoštno devetdnevnico, v naši župniji pa tudi birmansko devetdnevnico. Udeležba spada k najožji pripravi na sveto birmo zato naj ne bi noben od birmancev izostal. Pa tudi njihovi starši, domači in botri naj bi se jim vsak dan, ali vsaj čim večkrat pridružili.
Posebna priprava birmancev: v ponedeljek (z gostjo sestro redovnico), torek in petek ob 18.00 uri.
Spoved birmancev bo v četrtek ob 18.00 uri. Starši, svojci birmancev, botri in vsi župljani pa naj bi pristopili k spovedi v sredo, ko bo spovedoval g. škof.

SREČANJE Z G. ŠKOFOM, ki bo opravil tudi kanonično vizitacijo bo v sredo po naslednjem sporedu:
Ob 17.00 obisk podružničnih cerkva,
Ob 17.30 pregled pisarne in administrativnega upravljanja župnije
18.00 srečanje g. škofa z birmanci starši in botri in vsem občestvom, kjer se bo g. škof seznanil z našo (ne)pripravljenostjo na sv. birmo
19.00 sv. maša s šmarnicami, med njo bo g. škof spovedoval
Izkoristite to edinstveno priložnost! Lahko stopite v spovednico tudi le po kakšen nasvet in blagoslov.
20.00 srečanje g. škofa s člani ŽPS in cerkev. ključarji v Domu srečanj

V nedeljo—na veliki binkoštni praznik ob 10.00 slovesnost sv. birme v župnijski cerkvi na Gomilskem.
Potrudimo se vsi, da bi bilo to polnosti duhovno versko dogajanje, z lepim sodelovanjem pri bogočastju, s pristopanjem k zakramentom. Tudi popoldanski del praznovanja naj ima ta pečat.

ŠMARNICE Ne pozabimo, apostoli so se z Marijo, Jezusovo materjo pripravljali na prihod Svetega Duha Med tednom vsak dan ob 19.00 uri.

MAŠNI NAMENI

NED. – 12.5.
7. velikonočna ned.
Evharistični praznik
Leopold Mandić
7.00 češčenje
7.30 v dober namen (V.)
10.00 Slovesnost prvega sv. obhajila
Za vse župljane, posebno prvoobh.
16.00 Šmarnice pri/v cerkvi Grajski vasi

PON. – 13.5.
Fatimska Mati Božja
Vsak dan šmarnice
19.00 za zdravje (V.)
Ves teden binkoštna –birmanska devetdnevnica

TOR. – 14.5.
Bonifacij, mučenec
19.00 za +Marto Kunst –oblet.
Slavljenje – Bog je Ljubezen

SRE. – 15.5.
Izidor, kmet
19.00 za +Zofijo Vasle in vse Janezove

ČET. – 16.5.
Janez Nepomuk, duhovnik, mučenec
19.00 za +Franca Dolinška

PET. – 17.5.
Jošt, puščavnik
19.00 za +Ano Pristalič in vse njene

SOB. – 18.5.
Janez I., papež, mučen.
19.00 za +Janeza Jelena (god)

NED. – 19.5.
BINKOŠTI
Praznik Svetega Duha
Krispin, redovnik
7.00 češčenje
7.30 v dober namen
10.00 Slovesnost sv. birme
Za vse župljane, posebno birmance
Za +Rudolfa Zadobovška
16.00 Šmarnice pri Mlinarjevi kapeli

V tem tednu: v znamenju praznovanja prvega sv. obhajila in sv. birme.
Sestanek sodelavcev Župnijske Karitas bo ta ponedeljek ob 19.45 uri v Domu srečanj. Vsi sodelavci lepo vabljeni.
Srečanje članov ŽPS in c. ključarjev z g. škofom bo v sredo po maši.

Dežurni ministranti: šmarničarji
Bralci v nedeljo: I. ki bodo pri jutranji sv. maši; II. starš in boter birmancev

Oznanila v PDF obliki za tiskanje

BESEDA ŽIVEGA BOGA

Tisti čas je rekel Jezus svojim učencem: »Kakor je Oče mene ljubil, sem tudi jaz vas ljubil. Ostaníte v moji ljubezni! Če boste izpolnjevali moje zapovedi, boste ostali v moji ljubezni, kakor sem tudi jaz izpolnil zapovedi svojega Očeta in ostajam v njegovi ljubezni. To sem vam povedal, da bo moje veselje v vas in da bo vaše veselje dopolnjeno. To je moja zapoved, da se ljúbite med seboj, kakor sem vas jaz ljubil.  (Jn 15,9–12)

BESEDA O BESEDI

OSTANIMO V NJEGOVI LJUBEZNI Jn 15,9–17

Povabilo današnjega evangelija se zdi zelo jasno: Ostanite v moji ljubezni! Zakaj nas Jezus vabi k temu? Odgovor je v besedah: da bo naše veselje dopolnjeno in da obrodimo sad. Mar si tega ne želi vsak od nas? Biti vesel in rodoviten!
Kako naj to dosežemo? Jezus pravi: »Če se boste držali mojih zapovedi, boste ostali v moji ljubezni.« Kaj so Jezusove zapovedi, ki naj bi se jih držali? Najprej nam najbrž pride na misel deset Božjih zapovedi. Jezus pa jih dopolnjuje, ko pravi: To je moja zapoved, da se ljubite med seboj, kakor sem vas jaz ljubil. Kako nas je Jezus ljubil?
Njegovo ljubezen lahko spoznamo, ko razlaga o svojem odnosu do učencev. Slišali smo, da pravi: Vas sem imenoval prijatelje, ker sem vam razodel vse, kar sem slišal od svojega Očeta. Tako lahko razumemo, da je zanj zelo pomembno, da ustvari tako tesen, intimen prijateljski odnos, v katerem deli vsa svoja spoznanja in svoje življenje. Ljubiti, pomeni zanj, deliti sebe in svoje življenje.
Če je prvo njegovo načelo bližina, je drugo, ki ga lahko razumemo iz istega odlomka, da Jezus ne živi zase, ampak za druge. Življenje daje za prijatelje. Ne vrti se okrog tega, kaj bodo naredili z njim bodisi učenci bodisi sovražniki, on daje življenje za svoje prijatelje.
Kaj je vodilo njegove ljubezni, pa nam pove, ko svoje življenje končuje. Po eni strani pravi: da je prišel, da izpolni Očetovo voljo, po drugi pa, da izpriča vso resnico. Lahko bi rekli, da je prišel, da sporoči vse, kar je izvedel od Očeta, in da vse to tudi izpolni. Vedel je, da se bo s takšno držo mnogim zameril in da bo nastal med ljudmi razdor, a Očetova volja in resnica sta vedno vodili njegove odnose.
Jezus v ljubezni prinaša mir, ki ga svet ne more dati. A ta mir ni lažen, je mir srca.
V mesecu maju prosimo devico Marijo, ki je resnično živela v Božji ljubezni, naj nam s svojo priprošnjo pomaga živeti po svojem zgledu in po zgledu svojega Sina. Da bomo ostali v njegovi ljubezni. (po: E. Mozetič)

4. velikonočna nedelja

»To vam naročam, da se ljúbite med seboj!« (Jn 15,17)

Pravite: »Če je Jezusova zapoved, da ljubimo brate in sestre, čemu potem služi to, da molimo in hodimo k maši? To je samo izguba časa, ki bi ga lahko posvetili ljubezni.«
A pozor! Ljubezen, ki nam jo zapoveduje Jezus, ni kakšna lahkotna in sentimentalna ljubezen, ljubezen iz osladnih televizijskih nadaljevank ali ljubezen, ki zmore eno dobro delo na teden.
Jezus nam naroča, naj si med seboj podarjamo takšno ljubezen, kakršno je on podaril nam. Popolno ljubezen, vse do podaritve samega sebe.
Takšna ljubezen ni iz človeške moke, lahko jo prejmemo samo kot dar od Jezusa z vztrajno molitvijo in v srečevanju z njim v zakramentih.
Človeško izkustvo zagotovo pozna primere ljubezni, ki je popoln dar in ne pričakuje povračila: do otrok, zakonca, prijatelja, domovine, svoje skupine, svojih sodelavcev ali sotrpinov. Lepo! Jezus zahteva od nas to vrsto ljubezni do vseh. Prav vseh! Tudi do sovražnikov. In ne samo občasno, kot junaško dejanje, temveč vselej.
To popolno ljubezen, do vseh, vedno, lahko da samo Jezus in samo od njega jo lahko dobimo.
Ne pozabite: v obilju jo lahko črpamo iz Jezusovega darovanja na oltarju. Kdor hoče tako ljubiti, kot naroča On, nikoli ne moli dovolj. (po: T. Lasconi, 365+1 dan s Teboj)

ŠMARNICE

V naši župniji so, kot smo navajeni, ob delavnikih skupaj s sv. mašo ob 19.00 uri. Ob nedeljah pa ob 16.00 na prostem pri kakšnem znamenju, kapelici, križu… Na prvo majniško nedeljo se bomo zbrali pri šmatevški cerkvi (če bo neugodno vreme v cerkvi). Pozor: Druga in tretja nedelja bosta med seboj zamenjali kraj šmarnic: 12.5. bodo pri grajski cerkvi (če bi pa kje drugje želeli imeti, pa sporočite župniku), tretjo nedeljo, 19.5 pa pri Mlinarjevi kapeli (nasproti Doma krajanov), zadnjo nedeljo pa nas bodo sprejeli pri Mahorjevi (Bitenčevi) kapeli v Zaklu. Za otroke—šmarničarje bo za šmarnice ob nedeljah veljala dopoldanska maša. Vabljeni vsi – odrasli, mladi in otroci! Po Mariji k Jezusu!

Naslovljeno na vas

PRAZNIK PRVE SVETE SPOVEDI
v ponedeljek, 6. maja ob 18.00 uri

SLOVESNOST PRVEGA SVETEGA OBHAJILA
v nedeljo, 12. maja ob 10.00 uri

Oba dogodka bosta v župnijski cerkvi na Gomilskem

Dan prve svete spovedi je velik dan. Kako dragocen dar je dar sprave, odpuščanja miru! Naj že otroci zaslutijo, kako veliko srečo imajo, da bodo kasneje v življenju, ko bodo dušne rane kdaj zares skeleče imeli možnost priti k Jezusu, ki se kot Usmiljeni dušni Zdravnik. Člani družin prvoobhajancev, zagotovo pa starši, boste otroke spremljali k prvi sv. spovedi – in tudi sami pristopili k temu zakramentu, če so le pogoji za to. Morda kateri že dolgo ni napravil tega koraka, pa naj zato ne okleva, saj bo v tem primeru dejanje še dragocenejše!

Prvo sveto obhajilo je dan, ko Bog otroku in družini na viden, doživet način pokaže, da se človeku sam podarja. Hkrati s seboj pa tudi nas same nam samim podarja tako, kakor bi se sami nikdar ne bi znali.
To je veliki dan za prvoobhajance, ki bodo prvikrat povabljeni k Božji mizi, za njihove domače in za vse bogoslužno občestvo. Vsi naj bi se na ta praznik čim bolje pripravili in ga čim lepše praznovali. Mi, ki smo bili prvoobhajanci pred toliko in toliko leti bomo skupaj praznovali obletnice svojega prvega svetega obhajila, čeprav ga nismo imeli prav na isti dan. Zato naj bi ta dan s še večjo zbranostjo in ljubeznijo tudi sami prejeli sv. obhajilo.

Na slovesnost prvega sv. obhajila ste vsi prav lepo vabljeni.
Seveda pa bo spredaj namenjen prostor prvoobhajancem, njihovim staršem in domačim.

V petek začnemo Binkoštno devetdnevnico, v naši župniji pa tudi birmansko devetdnevnico. Udeležba spada k najožji pripravi na sveto birmo zato naj ne bi noben od birmancev izostal. Pa tudi njihovi starši, domači in botri naj bi se jim čim večkrat pridružili.

MAŠNI NAMENI

NED. – 5.5. Ned. turizma
6. velikonočna ned.
Gotard, menih, škof
7.00 češčenje
7.30 za vse župljane—žive in rajne
10.00 za +Milana in Marijo Korun –oblet. (v Šentrupertu)

PON. – 6.5.
Dominik Savio, dijak, zavetnik ministrantov
Vsak dan šmarnice
18.00 prva sv. spoved
19.00 za +Marijo Potočnik –osmina
Prošnji dnevi do vnebohoda

TOR. – 7.5.
Gizela, opatinja
19.00 za +Zvonkota, vse Merzelove in Stankota Lobnikarja
Slavljenje – Bog je Ljubezen

SRE. – 8.5.
Viktor Milanski, mučen.
19.00 za Štefanijo Rančigaj

ČET. – 9.5.
Gospodov vnebohod
Izaija, prerok
17.00 za +Frančiško Šram (v Šentrupertu)
19.00 za +Veroniko Kunst

PET. – 10.5.
Janez Avil., duh, c. uč.
19.00 za +Viktorja in Rozino Jelen
Začetek binkoštne—birmanske devetdnevnice

SOB. – 11.5.
Pankracij, mučenec
19.00 za +Martina Dolerja

NED. – 12.5.
7. velikonočna ned.
Leopold Mandić
7.00 češčenje
7.30 v dober namen (V.)
10.00 Slovesnost prvega sv. obhajila
Za vse župljane, posebno prvoobh.

V tem tednu: prošnji dnevi, praznik Gospodov vnebohod, vsak dan šmarnice—lepo vabljeni!

Prva sv. spoved letošnjih prvoobhajancev bo v ponedeljek ob 18. uri.

Dežurni ministranti: Šmarničarji
Bralci v ned.: I. ki bodo pri prvi sv. maši; II. starša prvoobhajancev
Urejanje in krašenje župnijske cerkve: starši prvoobhajancev

Oznanila v PDF obliki za tiskanje

BESEDA ŽIVEGA BOGA

»Jaz sem prava vinska trta in moj Oče je vinogradnik. Vsako mladiko na meni, ki ne rodi sadu, odstrani; in vsako, ki rodi sad, otrebi, da rodi še več sadu. Vi ste že čisti po besedi, ki sem vam jo povedal. Ostanite v meni in jaz v vas. Kakor mladika ne more sama roditi sadu, če ne ostane na trti, tako tudi vi ne, če ne ostanete v meni. Jaz sem trta, vi mladike. Kdor ostane v meni in jaz v njem, rodi obilo sadu, kajti brez mene ne morete ničesar storiti.« (Jn 15,1–5)

BESEDA O BESEDI

VSI SMO MLADIKE NA TRTI Jn 15,1–8

Vinska trta je že v številnih starodavnih kulturah podoba vitalnosti, rodovitnosti, veselja in ustvarjalnosti. Med najpogosteje omenjenimi rastlinami v Svetem pismu je vinska trta, posebej še grozdje in vse, kar so iz njega pridobivali. Vinograd predstavlja eno najbolj dragocenih imetij.
Tudi v naši slovenski kulturni zavesti je trta žlahtna rastlina. Blaženi A. M. Slomšek je o njej veselo zapel: »En hribček bom kupil, bom trsek sadil …« Na istem ljudskem občutju do vinske trte je nastala ena najlepših slovenskih evharističnih pesmi: »Jezus, ti si vinska trta, polna milosti odprta. Mi mladike tvoje smo, ki na tebi rastemo.« – Vsi vemo, da rastlina lahko raste in postane mogočna, če ima globoke temelje, močne korenine, ki dajejo trdnost in moč. Zato je prav, da se ob današnjem evangeliju vprašamo: Na čem gradimo svoje življenje?
Eno je jasno: brez močnih temeljev, brez prave zakoreninjenosti smo izgubljeni. Usidran si takrat, ko nekje poženeš globoke korenine, ko si dejaven, popolnoma na razpolago skupnosti, v kateri živiš. Jezus je to zelo lepo prikazal s primero o trti in mladikah. – Jezus je močna vinska trta, ki daje življenje vsemu človeštvu. Na tej trti smo namreč vsi. Seveda pa je treba upoštevati en pogoj: na tej trti moraš biti kot mladika aktiven, sicer se posušiš. Vse, kar je suho poberejo in vržejo v ogenj. V idealnih razmerah je vse v najlepšem redu, življenje pa ni nikoli zgolj idealno. A vinogradnik dobro ve, da na letino vpliva marsikaj. Spomladi se najbolj boji pozebe, ki lahko pridelek popolnoma uniči. Ko grozdje zori, je večkrat nevarnost toče. Enako se dogaja v našem duhovnem življenju: ni dovolj, da si lepa mladika, kajti škodljivcev, ki prežijo nate, je zelo veliko.
Kako se dovolj dobro zavarujemo? Jezus je glede tega dovolj jasen: »Če ostanete v meni in moje besede ostanejo v vas, prosite, kar koli hočete, in se vam bo zgodilo!« (po: E. Mozetič)

4. velikonočna nedelja

4. maj: Sveti Florjan, praznik vseh gasilcev
Bogoslužje v soboto v cerkvi Sv. Krištofa ob 17. uri z gasilci

Še danes na mnogih stavbah vidimo podobo rimskega častnika s čelado ali zastavo ter z vedrom v roki, s katerim gasi gorečo hišo. Njegov kip ali slika krasi tudi pročelje marsikaterega gasilskega doma.
Sveti Florijan (ali Cvetko) je zaveznik proti požarom in proti povodnji. Naši predniki so se mu radi priporočali v molitvi, da bi jih varoval zemeljskega in večnega ognja.
O življenju tega svetnika ne vemo prav veliko. Najverjetneje je prihajal iz Norika, čeprav ga zgodovinski viri postavljajo tudi v druge kraje.
Med preganjanjem za časa cesarja Dioklecijana je izšel v rimski provinci Norik ukaz, da mora vsakdo darovati rimskim državnim bogovom ali pa umreti. Večina kristjanov (med njimi je bilo tudi veliko vojakov) je vztrajala v svoji veri, zato so jih dale oblasti zapreti.
Florijan je za to izvedel v svoji odsotnosti, ko pa se je vrnil v mesto, se je brž odločil, da bo zaprtim kristjanom vliv poguma s svojim zgledom. Brez strahu je priznal, da je kristjan in da je za Kristusa pripravljen trpeti tudi najstrašnejše muke. Medtem ko so ga trpinčili, je obrnil oči k nebu in molil za pomoč.
Naposled je bilo odločeno, da ga vržejo v reko. Okoli vratu so mu zavezali težak kamen, vendar ga še niso potisnili v reko. Mimo pa je prišel neki mladenič, ki je Florijana sunil in zvrnil v reko. Ko se je to zgodilo, je mladenič hipoma oslepel.
Čaščenje sv. Florijana se je razširilo po vsem svetu. Pri Linzu je bil ustanovljen sloveči samostan St. Florijan, Dunaj pa ga časti kot svojega zavetnika.
Florijanovo je bilo od nekdaj na Slovenskem praznik gasilcev, ki imajo sv. Florijana za svojega zavetnika. »Sicer pa so šege za Florijanovo povezane z ognjem, bodisi da se na ta dna ne sme kuriti, ali pa nasprotno, da je treba obredno prižgati ogenj na ognjišču, ki ga mladi fantje potem raznesejo po vaseh od hiše do hiše,« je zapisano v knjigi Leto svetnikov.

Naslovljeno na vas

Priprava na prvo sv. spoved, na prvo sv. obhajilo in sv. birmo

Otroci, boste imeli v tem tednu počitnic zatišje. Ste pa od srede, 1. maja, vsak večer prav lepo vabljeni k šmarnicam. Z Marijo, Jezusovo materjo, se boste prav gotovo lepo pripravili na oba pomembna dogodka v hoji za Jezusom. Naslednji teden—po 5. maju pa bo zelo pester. Že v ponedeljek bo prva sveta spoved, nato bodo nekajkrat priprave, starši pa boste urejali cerkev za slovesnost. S tem ste starši in otroci že dobro seznanjenje, pa naj to vedo tudi člani občestva, da vas bodo kaj spremljali v duhu, ter podpirali z molitvijo.

Kandidati za sv. birmo pa ste prav tako od prvega dne vabljeni k šmarnicam. Zato obstaja močna utemeljitev: tudi apostoli so bili zbrani z Marijo v pričakovanju Jezusovega poslanja Svetega Duha! V četrtek in petek se lahko pridete pred šmarnicami ali po njih kaj javit, če lovite zaostanek. V petek pa bo od 9. do 15 ure pa bo v duhovnem središču A. M. Slomška obvezen program. Z vami bo tudi nekaj naših animatorjev, ki so pripravljeni del počitniškega časa podariti vam. Naj bi bilo pa tudi za njih lepo. Srečali se boste z mladim salezijanskim duhovnikom, z misijonarjem Afričanom, ki je prišel k nam misijonarit in verjetno tudi z sestro redovnico. Starši so rekli, da ni potrebno organizirat skupnega prevoza, ker bodo sami vaši taksisti. Seveda pa je smotrno, da se med seboj dogovorite, pa se vas pelje več skupaj. Molitvena podpora pa bo prišla še kako prav tudi našim birmancem!

ŠMARNICE
Ves cvetoči mesec maj je namenjen tudi posebnemu češčenju najlepše cvetlice raja — Jezusove in naše nebeške Matere Marije z lepo ljudsko pobožnostjo šmarnicami. V naši župniji bodo, kot smo navajeni, ob delavnikih skupaj s sv. mašo ob 19.00 uri. Ob nedeljah pa ob 16.00 na prostem pri kakšnem znamenju, kapelici, križu… Na prvo majniško nedeljo se bomo zbrali pri šmatevški cerkvi (če bo neugodno vreme v cerkvi). Drugo nedeljo, 12.5. pri Mlinarjevi kapeli (nasproti Doma krajanov), tretjo nedeljo, 19.5 pri grajski cerkvi (če bi pa kje drugje želeli imeti, pa sporočite župniku), zadnjo nedeljo pa nas bodo sprejeli pri Mahorjevi (Bitenčevi) kapeli v Zaklu. Za otroke—šmarničarje bo za šmarnice ob nedeljah veljala dopoldanska maša
Vabljeni vsi – odrasli, mladi in otroci! Po Mariji k Jezusu!

MAŠNI NAMENI

NED. – 28.4.
5. velikonočna ned.
Peter Chanel, duhovnik, mučenec
7.00 češčenje
7.30 za vse župljane—žive in rajne
10.00 za +starše Dobnik in vse njune

PON. – 29.4.
Katarina Sienska, dev., cerkv. uč, sozavet. Ev.
19.00 v zahvalo in starše Virant in Antona Kovačič

TOR. – 30.4.
Pij V., papež
19.00 za +starše in brata Škoberne
Slavljenje – Bog je Ljubezen

SRE. – 1.5. d. p.
Jožef Delavec
Začetek Marijinega meseca in šmarnic
17.00 za +Mateja Valenčaka
19.00 za Jožefa Rakuna

ČET. – 2.5. d. p., prvi čet.
Atanazij, škof, cerkv. uč.
19.00 za duhovne poklice
Molitve za duhovne poklice

PET. – 3.5. prvi petek
Filip in Jakob, apostola
19.00 za vse Šoštarjeve
Posvetitev Jezusovemu srcu

SOB. – 4.5. prva sobota
Florijan, mučenec, zavetnik gasilcev
17.00 za žive in +gasilce – sedmih PGD (v Grajski vasi)
19.00 za +Ano Mahor in Jožeta Zupančiča
Posvetitev Marijinemu srcu

NED. – 5.5. Ned. turizma
6. velikonočna ned.
Gotard, menih, škof
7.00 češčenje
7.30 za vse župljane—žive in rajne
10.00 za +Milana in Marijo Korun –oblet. (v Šentrupertu)

V tem tednu:
Svetopisemska skupina se bo zbrala ta ponedeljek ob 19.45 uri. Lepo vabljeni.

Dežurni ministranti: Šmarničarji
Bralci v ned.: I. Anka Trogar, Jure Vasle; II. Melanija Hadolin, Nika Šlander
Urejanje in krašenje župnijske cerkve: Trnava

Oznanila v PDF obliki za tiskanje

BESEDA ŽIVEGA BOGA

Tisti čas je Jezus rekel: »Jaz sem dobri pastir. Dobri pastir dá svoje življenje za ovce. Najemnik pa, ki ni pastir in ovce niso njegove, pusti ovce in zbeži, ko vidi, da prihaja volk, in volk jih pograbi in razkropi. Je pač najemnik in mu za ovce ni mar. Jaz sem dobri pastir in poznam svoje in moje poznajo mene, kakor Oče pozna mene in jaz poznam Očeta. Svoje življenje dam za ovce.  (Jn 10,11–15)

BESEDA O BESEDI

OČETOVSKA VNEMA ZA VSAKOGAR IZMED NAS Jn 10,11–18

Četrta velikonočna nedelja, imenovana tudi nedelja Dobrega pastirja, nas vsako leto vabi z vedno novim čudenjem odkriti resnico, ki jo je Jezus sam izrekel o sebi, in to resnico brati v luči njegovega trpljenja, smrti in vstajenja. In katera je ta resnica? Ta resnica je, da ‘Dobri pastir da svoje življenje za ovce’. Te besede so se v polnosti uresničile, ko se je Kristus, ki je bil svobodno pokoren Očetovi volji, pustil pribiti na križ. S tem postane popolnoma jasno, kaj pomeni, da On, ‘dobri pastir’, daje življenje, saj je daroval svoje življenje v žrtev za nas, zate, zame, za vse. Zaradi tega je ‘dobri pastir’.
S tem, ko daje svoje življenje za nas, Jezus vsakemu pravi: ‘Tvoje življenje ima zame tolikšno vrednost, da za njegovo rešitev dam sebe vsega’. Ravno to darovanje življenja ga naredi za najodličnejšega Dobrega pastirja, Njega, ki ozdravlja, Njega, ki nam omogoča, da bomo lahko živeli lepo in rodovitno življenje.
V podobi Jezusa, Dobrega pastirja, zremo Božjo previdnost, njegovo očetovsko vnemo za vsakega od nas, ne pušča nas samih. To je resnično presenetljiva in skrivnostna ljubezen, saj nam je s podaritvijo Jezusa kot Pastirja, ki daje življenje za nas, Oče dal vse, tisto največje in najdragocenejše, kar nam je mogel dati. Resnično je najvišja in najčistejša ljubezen, saj ni v ozadju nobene potrebe, preračunljivosti ali kakršne koli želje po izmenjavi. Pred to Božjo ljubeznijo okušamo neskončno veselje in se odpremo hvaležnosti za vse to, kar smo zastonj prejeli.
Toda ni dovolj le zreti in zahvaljevati se. Potrebno je tudi iti za Dobrim pastirjem. Še posebej pa so tisti, ki imajo v Cerkvi poslanstvo voditeljev, duhovniki, škofi, papež, poklicani prevzeti, nikakor ne miselnosti ‘menedžerjev’, temveč služabnikov, s posnemanjem Jezusa, ki nas je rešil s svojim usmiljenjem. (po: E. Mozetič)

4. velikonočna nedelja – Nedelja Jezusa Dobrega pastirja

MOLITVENI DAN ZA DUHOVNE POKLICE

Četrta velikonočna nedelja je po tradiciji tudi nedelja Dobrega pastirja, ker v evangelijskem odlomku Jezus spregovori o sebi kot o dobrem pastirju. Hkrati nam pojasni tudi razliko, kaj pomeni biti »Dobri pastir« za razliko od najemnika. Nekdo, ki je zgolj najemnik in ima do ovac zgolj odnos, ki temelji na poslu, bo ovce imel zgolj za sredstvo doseganja svojega lastnega ugodja. Pri Jezusu je drugače: po zgledu odnosa z Očetom je kot Dobri pastir očetovski do svojih ovac. Tako kot jih on pozna, tudi one poznajo njega. Jezus tudi namigne, da obstajajo tudi ovce, ki še niso pri njem. S tem nakaže, da bodo v velikonočno žrtev vključeni prav vsi narodi in ne le izraelsko ljudstvo.
V tem nagovoru se nam daje tudi Jezusova obrazložitev skrivnosti velike noči. On je sam dal svoje življenje, da bi ga spet prejel, to oblast pa je prejel od svojega Očeta. Čeprav je na veliki petek bilo videti vse skupaj zelo brutalno in grozljivo, pa je treba upoštevati, da bi Jezus lahko ravnal tako, kot je rekel v vrtu Getsemani, ko so ga prijeli, češ da bi lahko poslal legije angelov, ki bi ga rešili. Vendar se jim je sam izročil prav zato, da bi dal življenje in ga nato spet prejel. Življenje daje sam od sebe in nihče mu ga ne more vzeti. Jezus tudi sicer večkrat poudarja, da vse, kar dela, dela po naročilu svojega Očeta. Prav ta »kateheza« o Dobrem pastirju pa dejansko pokaže Jezusovo edinstveno vlogo v zgodovini odrešenja, kar apostol Peter v prvem berilu iz Apostolskih del naglasi, »pod nebom ljudem ni dano nobeno drugo ime, po katerem naj bi se mi rešili« (Apd 4,12), medtem ko apostol Janez v drugem berilu naglasi, da Jezusova prispodoba o ovcah dejansko pomeni biti Božji otrok, vsaj v tem zemeljskem veku.
Za nas pa je pomembno, da nas Bog kliče v občestvo odrešenih. Smo šele na poti, na romanju v večno domovino. Vendar, ali gremo po pravi poti? Kaj je naš cilj?  (povzeto po: https://blagovest.si)

Vera nas uči, da imamo nad seboj dobrega Očeta,
ki ne bo dopustil,da naše življenje ne bo uspešno,
če le hočemo spolnjevati njegovo voljo.
(Franc Bole)

Naslovljeno na vas

Krščena je bila
V nedeljo, 14. aprila je prejela zakrament sv. krsta Zoja Topovšek iz Grajske vasi 11 in s tem v polnosti vključena v naše župnijsko občestvo. Župljani se je veselimo in ji voščimo uspešno rast v vsem dobrem. Staršem, botri in sorodnikom čestitamo z željo, da bi bili otroku dobri kažipoti v polno krščansko življenje.

Poročila sta se
V soboto, 20. aprila, sta z zakramentom sv. zakona stopila na skupno življenjsko pot Urša Rakun iz Trnave 15, – iz naše župnije in Tadej Zidar iz Šerovo 2, župnija Šmarje pri Jelšah.
Naj ju spremlja Božji blagoslov!

Molitev: Jezus, Dobri pastir,
zahvaljujemo se ti za dar duhovništva, ki si ga v svoji ljubezni podaril Cerkvi. Blagoslovi papeža, naše škofe, duhovnike in diakone. Podari jim ljubezen svojega Srca in duha velikodušnega služenja. Daj jim stanovitnost v veri, svetost v življenju, zvestobo v izpolnjevanju dolžnosti. Napolni jih z veseljem v njihovem duhovniškem življenju in poslanstvu. Krepčaj duhovnike v njihovih šibkostih, utrjuj jih s potrpljenjem v težavah in z vztrajnostjo v bojih. Razvnemaj v duhovnikih ljubezen do majhnih in zavzetost za vzgojo mladine. Blagoslovi njihove besede pri ambonu, spodbude v spovednici in ob bolniških posteljah ter oznanjevanje pri katehezi. Obvaruj jih skušnjav hudobnega duha in nasprotovanja brezvestnih ljudi. Prebujaj v naših škofih, duhovnikih in diakonih vedno večjo željo po svetosti in gorečnost v apostolski službi. Naj bomo z njimi edini v veri, zvesti v službi Bogu in zavzeti za življenje po evangeliju. Amen. (po: Molitev in spodbujajte k molitvi)

Priprava na prvo sv. spoved, na prvo sv. obhajilo in sv. birmo
je že v zadnji fazi, štejemo še zadnje tedne, kmalu pa dneve. Zelo prav in primerno bi bilo, da bi te priložnosti dobro izkoristili. Nedeljska sveta maša je ogledalo občestva, zato se potrudimo, da bi bilo to ogledalo čim lepše. Kmalu bodo tudi šmarnice, ki bodo tudi prispevale k tej pripravljenosti. Za birmance pa je načrtovan še dan duhovnosti, 4. maja.

MAŠNI NAMENI

NED. – 21.4.
4. velikonočna ned.
Anzelm, škof, cerkv. uč
sklep tedna molitve za duhovne poklice
7.00 češčenje
7.30 za vse župljane—žive in rajne
10.00 za +Konrada Borštnerja

PON. – 22.4.
Leonid, mučenec
19.00 za +Marijo –oblet in Antona Pintar ter vse Mehanove

TOR. – 23.4.
Jurij, mučenec
19.00 za +Ano Pristalič in vse njene
Slavljenje – Bog je Ljubezen

SRE. – 24.4.
Marija Kleopova, svetopisemska žena
19.00 za vse +Riharda Posedela

ČET. – 25.4.
Marko, evangelist
17.00 za +Franca Dolinška –30. dan (v Šentrupertu)

PET. – 26.4.
Marija, Mati dobrega sveta
19.00 za +Bernardko Vasle

SOB. – 27.4.
Cita, dekla, devica
19.00 za +Ivana Vaša (Baševega) in njegove

NED. – 28.4.
5. velikonočna ned.
Peter Chanel, duhovnik, mučenec
7.00 češčenje
7.30 za vse župljane—žive in rajne
10.00 za +starše Dobnik in vse njune

V tem tednu:
Svetopisemska skupina se bo zbrala ta ponedeljek ob 19.45 uri. Lepo vabljeni.

Dežurni ministranti: Tilen Ojsteršek, David Zupančič
Bralci v ned.: I. Lucija Blatnik, Simon Brdnik; II. Brigita Stvarnik Novak, Ivi Rančigaj
Urejanje in krašenje župnijske cerkve: Šmatevž

Oznanila v PDF obliki za tiskanje

BESEDA ŽIVEGA BOGA

Ko so se oni pogovarjali o tem, je sam stopil mednje in jim rekel: »Mir vam bodi!« Dejal jim je: »Kaj ste preplašeni in zakaj se vam v srcu oglašajo dvomi? Poglejte moje roke in moje noge, da sem res jaz. Potipljite me in poglejte, kajti duh nima mesa in kosti, kakor vidite, da jih imam jaz.« Ko je to rekel, jim je pokazal roke in noge. (Lk 24,36.38–40)

BESEDA O BESEDI

»VI STE PRIČE TEH REČI« Lk 24,35–48

Apostoli, ki so s svojimi očmi videli vstalega Kristusa, niso mogli molčati o tem izjemnem izkustvu, saj se jim je prikazal zato, da bi resnica o njegovem vstajenju preko njihovega pričevanja dosegla vse. Cerkev ima zato nalogo, da skozi čas nadaljuje to poslanstvo. Vsak krščen je poklican k pričevanju tako z besedami kakor z življenjem, da je Jezus vstal, da je živ in navzoč med nami. Vsi mi smo poklicani pričevati, da je Jezus živ.
Vprašam se lahko: Kdo je priča? To je tisti, ki je videl, si zapomni in pripoveduje. Videti, zapomniti si in pripovedovati so trije glagoli, ki opišejo njegovo identiteto in poslanstvo. Priča je tisti, ki je videl resničnost, a ne z ravnodušnim očesom, videl je in se pustil vključiti v dogodek. Zaradi tega si zapomni, vendar ne samo, ker zna natančno obnoviti dejstva, ki so se zgodila, ampak, ker so ga ta dejstva nagovorila in je doumel njihov globoki pomen. Zato priča tudi pripoveduje, zopet ne hladno in nezainteresirano, temveč kot tisti, ki je v to vpleten in je od tistega dne spremenil življenje. Priča je tisti, ki je spremenil življenje.
Vsebina krščanskega pričevanja je sporočilo zveličanja, konkreten dogodek, še več Oseba. To je vstali in živi Kristus, edini Zveličar vseh. O njem lahko pričujejo tisti, ki imajo osebno izkušnjo Njega v molitvi, v Cerkvi preko poti, ki ima svoj temelj v krstu,  hrano v evharistiji, pečat v birmi, in nenehno spreobrnjenje v spovedi. Iz te poti, ki jo vedno vodi Božja Beseda, lahko vsak kristjan postane priča vstalega Jezusa. Njegovo pričevanje je toliko bolj verodostojno, kolikor bolj to razodeva njegov evangeljski, vesel, pogumen, krotak, miren in usmiljen način življenja. Če pa kristjan pusti, da ga prevzame udobje, nečimrnost, sebičnost, če postane gluh in slep za vprašanja tolikih o ‘vstajenju’, kako bo lahko sporočal o živem Jezusu, kako bo lahko sporočal o osvobajajoči moči ter o brezmejni nežnosti živega Jezusa? Prav zato je naša naloga, današnjih njegovih učencev, da se pogovarjamo o Njem, in takrat je na poseben način z nami, je med nami. Drugi način, da je med nami, pa je zbiranje ob »lomljenje kruha«. (po: E. Mozetič)

3. velikonočna nedelja

Od 14. do 21. aprila 2024 bo v Sloveniji potekal teden molitve za duhovne poklice 2024 pod geslom »Prosite Gospoda žetve!«

Uvodnik škofa Andreja Sajeta: Prosite Gospoda žetve

Teden molitve za duhovne poklice nas spominja, da je poklicanost Božji dar, ki ga določena oseba prepozna in nanj odgovori ali pa ga zavrne. Božjega klica lahko nekdo ne sliši razločno in tako niti ne ve, da je poklican.
Živimo v svetu, kjer je okrog nas veliko glasov in hrupa, zato je klic v duhovništvo, redovništvo ali v misijonsko poslanstvo pogosto težko prepoznati. Tudi zunanje okolje danes duhovnim poklicem ni naklonjeno. Ovira pri odločitvi je tudi strah in nezaupanje. Ali bom zmogel? Sem res poklican? Poklicana oseba še ne razume narave klica in kaj to zanjo pomeni, z odgovorom pogosto odlaša.
Evangeliji poročajo, da se je Jezus ozrl po učencih in jih poklical. Ni jih prepričeval ali gledal na njihove kvalitete, enostavno jih je povabil, naj hodijo za njim. Nekateri izmed njih so nagovorili svoje prijatelje in jih pripeljali k Jezusu. Šele, ko so bili z Gospodom in z njim vztrajali na poti, so utrdili vero in poklicanost ter postali pravi nosilci oznanila novega življenja za druge
Teden molitve za duhovne poklice je za Cerkev priložnost za okrepljeno molitev, da bi poklicani prepoznali Božje povabilo in nanj odgovorili pritrdilno. Gospod kliče tudi po drugih ljudeh, zato pomislimo, ali je kdo v našem okolju, ki kaže znamenja Božjega klica. Nagovorimo ga in spodbudimo k razmisleku, ali ga Gospod morda kliče. Odločitev mora biti vedno njegova, svobodna in osebna. Molitev Cerkve pa je priprošnja Bogu, da poklicanim da svojega Duha razločevanja, poguma in trdne vere ter vztrajnosti na poti.
Hvala vsem, ki ste sodelovali pri pripravi te knjižice za teden molitve za duhovne poklice. Hvala tudi vsem, ki tudi sicer molite za nove poklice in za stanovitnost vseh, ki smo že odgovorili na Božji klic. Zahvaljujmo se Gospodu za poklicanost. Molimo vztrajno in z vero ter zaupajmo, da nam bo Nebeški Oče dal novih poklicev, ki jih Cerkev in naša škofija potrebuje. Naj bo Božji blagoslov in mir z vami vsemi! 
Msgr. dr. Andre jSaje, novomeški škof in predsednik SŠK

Naslovljeno na vas

Poslovili smo se
V pičlih treh mesecih so zvonovi peli v slovo štirim našim naših župljanom.
Čisto ob koncu minulega leta, v soboto, 30. decembra smo se v poslovilni vežici v Trnavi, nato pa v šentrupertski cerkvi s sv. mašo od + Frančiške—Fanike Šram iz Trnave 47. vedno je bila dejavno vključena v življenje naše župnije, še zlasti pri bogoslužnem petju kot pevka v zboru in ljudskem petju. Naj se veseli pri nebeškem bogočastju.
V petek, 16. februarja, smo se pri poslovilni vežici na Gomilskem in nato v gomilski župnijski cerkvi s sv. mašo poslovili od +Viktorije Zmrzlak iz Grajske vasi 50a. Bog jo sprejmi v srečno večnost.
V soboto, 9. marca, smo se prav tako pri gomilski poslovilni vežici in v cerkvi s sv. mašo poslovili od +Antona Zupančiča z Gomilskega 12a. Naj bo deležen polnosti življenja v Bogu, v katerega je upal.
Na veliki četrtek, 28. marca smo se pri mrliški vežici v Trnavi, nato pa z sv. bogoslužjem v šentrupertski cerkvi poslovili od nenadoma preminulega +Franca Dolinška iz Trnave 47a. Na vrhuncu postnega časa se je izteklo njegovo življenje, pa naj tamkaj slavi večno veliko noč.
Vsi so zadnjem času zemeljskega življenja bili deležni zakramentalnega Božjega dotika. V njihovem imenu iskrena zahvala svojcem, ki ste svojim dragim izkazali svojo ljubezen tudi s skrbjo za njihov duhovni blagor!

Poročilo o vstajenju je začelo svojo pot v svet z ljubeznijo, ki je žene pripeljala h grobu. Tej ljubezni se je potem Jezus dajal spoznati v srečanjih in prikazanjih, s katerimi je utrjeval vero svojih vse do vnebohoda. Takšna ljubezen je učencem dajala moč in pogum, da so šli do koncev zemlje. Po takšni ljubezni smo tudi mi v tem času in v tem koncu sveta postali kristjani, učenci Jezusa Kristusa in priče njegovega vstajenja za naše brate in sestre.
Če ga bomo dovolj ljubili, ga bomo tudi mi prepoznali pod vsemi različnimi podobami, pod katerimi so ga prepoznali v tistem času: bil je tujec na poti v Emavs, bil je vrtnar v vrtu vstajenja, bil je neznanec na jezerskem bregu. Pomagal jim je, da so ga spoznali in verovali vanj. V moči Svetega Duha so o njem pripovedovali vsem in svoje besede potrjevali z življenjem in ko je bilo potrebno, tudi z mučeništvom.

MAŠNI NAMENI

NED. – 14.4.
3. velikonočna ned.
Lidvina, devica
Začetek tedna molitve za duhovne poklice
7.00 češčenje
7.30 za vse župljane—žive in rajne
10.00 za +Viktorijo Zmrzlak
Družinska sv. maša z birmanci
11.15 v Grajski vasi krst Zoje Topovšek

PON. – 15.4.
Helena (Jelica), kneginja
19.00 za +Vero, Viktorja in Vikija Jelen

TOR. – 16.4.
Bernardka Lurška, dev.
19.00 za +Rudolfa Zadobovška (god)
Slavljenje – Bog je Ljubezen

SRE. – 17.4.
Robert, opat
19.00 za vse +Sternadove

ČET. – 18.4.
Sabina Petrilli, redovna ustanoviteljica
17.00 za +Dragota in vse Ribičeve (v Šentrupertu)

PET. – 19.4.
Len IX., papež
19.00 za +Brankota Pikla in vse Jakcove

SOB. – 20.4.
Teotim (Teo), misijonar
12.00 Poroka Urše in Tadeja s sv. mašo (v Šentrupertu)
19.00 za +Marijo Pirš

NED. – 21.4.
4. velikonočna ned.
Anzelm, škof, cerkv. uč
Sklep tedna molitve za duhovne poklice
7.00 češčenje
7.30 za vse župljane—žive in rajne
10.00 za +Konrada Borštnerja

V tem tednu:
Seja ŽPS bo ta ponedeljek ob 20.00 uri v Domu srečanj. Vsi člani vabljeni.

Sestanek za starše birmancev, ki so bili prejšnji teden odsotni, bo v sredo ob 17.30 uri. Lepo vabljeni.

Dežurni ministranti: Zala Jelen, Neža Rožič Kelenberger
Bralci v nedeljo: I. Matjaž Rožič, Mojca Strožer; II. Matic Basle, Ana Šram
Urejanje in krašenje župnijske cerkve: Grajska vas