Oznanila v PDF obliki za tiskanje

Vzel ga je od množice vstran, mu vtaknil prste v njegova ušesa in se mu s slino dotaknil jezika; in pogledal je v nebo, zavzdihnil in mu rekel: »Efeta!« to je: »Odpri se!« In kar odprla so se mu ušesa in razvezala se je vez njegovega jezika in je govoril prav.  (Mr 7,33–35)

je praznik veselja: na svet prihaja tista, ki naj postane Odrešenikova in naša mati. Marijino rojstvo je prvo vidno dejanje drame odrešenja. Vsebino tega praznika povzema odpev k Zaharijevemu hvalospevu v bogoslužni molitvi hvalnic: »Tvoje rojstvo, božja mati in Devica, je razveselilo vesoljni svet; kajti iz tebe je izšlo sonce pravice, Kristus, naš Bog, ki je odpravil prekletstvo in dal blagoslov, uničil smrt in nam podaril večno življenje.« 

 Več na: kps.rkc.si

Oznanila v PDF obliki za tiskanje

BESEDA ŽIVEGA BOGA

In spet je poklical k sebi množico in ji govóril: »Poslušajte me vsi in doumite! Nič ni zunaj človeka, kar bi ga moglo omadeževati, če pride vanj, ampak ga omadežuje to, kar pride iz človeka. Od znotraj namreč, iz človekovega srca, prihajajo hudobne misli, nečistovanja, tatvine, umori, prešuštva, pohlepi, hudobije, zvijača, razuzdánost, nevoščljivost, bogokletje, napuh, nespamet. Vse te hudobije prihajajo od znotraj in omadežujejo človeka.« (Mr 7,14–15.21–23)

BESEDA O BESEDI

ALI JE TUDI TVOJE SRCE DRUGJE? Mr 7,1–8.14–15.21–23

Ko se zberemo k bogoslužju, pojemo in slavimo Gospoda. Z zahvalo prihajamo k njegovim vratom in s hvalnico v njegove dvore. Gospoda ne slavimo le zato, kar je storil, ampak predvsem zato, ker je On edini vreden slave in časti. Slavljenje je namreč prostor in čas, kjer se človek in Bog srečata; ko je človek v popolnem strinjanju z Božjo voljo in Božjo Besedo.
Ko prebiramo Sveto pismo, odkrivamo, da je slavljenje mnogo več, kot morda sprva pomislimo. Farizeji in duhovniki so bili voditelji Izraelskega ljudstva. Bili so posvečeni za služenje Gospodu in vodenju ljudstva. Darovali so daritve, opravljali molitve, slavili Gospoda. Vendar je Jezus imel veliko povedati o njih. Poglejmo si nekaj njihovih značilnosti:
– na videz pobožno opravljajo dolge molitve,
– vsa svoja dela opravljajo zato, da bi jih ljudje videli,
– razvrednotili so Božjo besedo zavoljo lastnega izročila,
– na zunaj se kažejo ljudem poštene, znotraj pa so polni hinavščine in krivice
– radi imajo častna mesta na gostijah, prve sedeže v shodnicah, pozdrave na cestah …,
– vežejo težka in neznosna bremena in jih nalagajo ljudem na rame, sami pa jih še s prstom nočejo premakniti,
– pred ljudmi zaklepajo nebeško kraljestvo.
Jezus je o njih rekel: “To ljudstvo me časti z ustnicami, njihovo srce pa je daleč od mene. Zaman me častijo, ker učijo človeški nauk in zapovedi.”
Boga zatorej ne slavimo le z ustnicami, ampak s svojim življenjem. Gospod je sicer vesel našega iskrenega slavljenja v cerkvi, gotovo pa je še veliko bolj vesel našega življenja po Njegovi volji. Da naše srce ni daleč od Njega, ampak da smo mu zvesti, ga ljubimo in mu sledimo. Torej, če izpolnjujemo Božjo voljo, hvalimo in slavimo Gospoda! (po: E. Mozetič)

22. nedelja med letom

V razodeti Besedi si kot nit stalnica sledijo in se ponavljajo opozorila, da molitve in daritve nič ne pomenijo, če si človek ne prizadeva, da bi živel po Besedi. Glasni in odločni so glede tega preroki in novozavezni oznanjevalci:
– kako zgovorna je Gospodova beseda po Jeremiju: ko sem vaše očete izpeljal iz Egipta, jim nisem nič zapovedal o daritvah, ampak sem rekel: poslušajte moj glas, hodite po poti, ki vam jo zapovedujem – mar Gospod ne pove več kot jasno, kaj je na prvem mestu: prisluhniti njegovi besedi, po njej živeti;
– apostol Jakob odločno zatrdi: kakor je telo brez duha mrtvo, tako je mrtva vera brez del, in to osvetli z razumljivo primerjavo: če kdo misli, da je pobožen, a ne brzda svojega jezika, vara svoje srce, njegova pobožnost je prazna;
– mar ni Gospod tolikokrat poudarjal: ne pojde v nebeško kraljestvo vsak, kdor mi pravi Gospod, Gospod, ampak kdor uresničuje voljo mojega Očeta, mar je ni razložil s kar nekoliko težko sprejemljivo razlago “v živo”: kdor uresničuje voljo mojega Očeta, ta je moj brat, sestra in mati.
Za človekovo ravnanje ne more biti merodajno izročilo starih, izraženo v nekih obrednih dejanjih brez vsebine, ampak Božja zapoved, ki je nenehen klic k življenju po vesti. Gospodovo besedo bi lahko povzeli: ko umivaš roke, glej na čistost srca, ko pomivaš posodo, glej na čistost duše, ko odstranjuješ saje, odstrani zle misli in naklepe. Mar ne želi tudi nam reči: samo obisk maše človeka še ne naredi pravičnega, samo molitev še ne naredi dobrega kristjana, samo cerkvena poroka ne rodi trdnega zakona, samo obleka ne naredi dobrega duhovnika ali redovnika. Apostol Jakob zapiše samo enega od tisoč možnih primerov resnične vere in pristne pobožnosti: obiskovati sirote in vdove v njihovi stiski. Že kratek razmislek pa potrdi, kako je v vsakem času aktualna beseda starega Mojzesa: izpolnjuj vse te besede, da bo dobro tebi in za teboj tvojim sinovom. (po: p. M. Benedik)

Angel vztrajnosti

Dragi angel, starši mi vedno znova govorijo, da moram imeti več vztrajnosti. Ko delam domače naloge ali ko pomagam v gospodinjstvu …
Večkrat si to dopovedujem. Toda ne uspe mi. Hitro se naveličam in nimam več veselja. Bodi ob meni in mi pomagaj, da bi bil bolj vzdržljiv pri tem, kar na prvi pogled ni zanimivo ali se mi zdi težko. Vztrajaj z menoj. In potem bom ponosen in srečen, da mi je s tvojo pomočjo uspelo. (A. Grün, Angel ti stoji)

Naslovljeno na vas

Novo šolsko in veroučno leto.

Molitev ob začetku šolskega leta

Dobri Jezus. Ob začetku novega šolskega leta ponovno prihajamo predte s prošnjo, da nam stojiš ob strani. Naj navdušeno sprejemamo izzive, z radovednostjo odkrivamo nova znanja in pletemo številna prijateljstva. Daj, da bomo dobri do sošolk in sošolcev ter spoštljivi do učiteljic in učiteljem, pa tudi katehetov. Naj nas blaženi Anton Martin Slomšek in priprošnja naše nebeške matere Marije spremljata na vseh poteh novega šolskega leta, ti pa nas obilno blagoslavljaj. Amen. (AK)

Veroučnih srečanj ta teden še ne bo, ker še nismo uspeli sestaviti urnikov, bodo pa naslednji teden – upamo.
Ste pa starši z otrokom, veroučencem prvega razreda gomilske šole – novincem pri verouku, vabljeni po končanem delu v šoli na predstavitev in srečanje v župnijski Dom srečanj.
S trnavske šole pa po možnosti v nedeljo po drugi maši.
Ostali veroučenci pa začnite s pripravo na verouk: duhovno, tvarno, …

Katehetsko pastoralna šola
Katehetsko pastoralna šola usposablja katehiste, animatorje birmanskih in drugih skupin ter voditelje bibličnih skupin. Trajanje dve leti (OKT – JUN). NAMENJENA je vsem, ki želijo poglobiti svoje versko znanje, želijo narediti nekaj za svojo duhovno rast, želijo pridobiti osnove teoloških, filozofskih in antropoloških ved, želijo poglobiti poznavanje Svetega pisma, se želijo usposobiti za katehetsko delo, želijo obogatiti svoje katehetsko delo, že poučujejo verouk ali pomagajo pri vodenju skupin, vodijo birmanske in druge skupine, so bogoslužni sodelavci na župniji, so člani župnijskega pastoralnega sveta, želijo na različne načine pomagati pri pastoralnem delu na župniji.
Če imate dobro voljo in željo storiti v življenju še kaj več, vabljeni!

REDNO JUBILEJNO LETO 2025 »… določam, da se bodo sveta vrata bazilike sv. Petra v Vatikanu odprla 24. decembra leta 2024, s čimer se bo začelo redno sveto leto.« papež Frančišek Bula o napovedi rednega svetega leta 2025

MAŠNI NAMENI

NED. – 1.9. – angelska
22. ned. med letom
Egidij (Tilen), opat
7.00 češčenje
7.30 za vse župljane – žive in rajne
10.00 za +Jožeta –oblet. in Slavko Tiselj

PON. – 2.9.
Marjeta, devica, mučenka
19.00 za +Slavkota Begovića

TOR. – 3.9.
Gregor Veliki, papež, cerkveni učitelj
19.00 za +Terezijo in Ludvika Topovšek
Slavljenje – Bog je Ljubezen

SRE. – 4.9.
Rozalija Siciljska, devica, spokornica
19.00 za +Ano Pristalič in vse njene

ČET. – 5.9. prvi četrtek
Mati terezija, redovna ustanoviteljica
17.00 za +Franca Dolinška (v Šentrupertu)
Molitev za duhovne poklice

PET. – 6.9. prvi petek
Zaharija, prerok
19.00 za +Mimiko Kunst
Litanije Jezusovega srca

SOB. – 7.9.
Regina, dev., mučenka
19.00 za +Antona Zupančiča
Litanije Matere Božje

NED. – 8.9.
23. ned. med letom
Rojstvo Device Marije mali šmaren
7.00 češčenje
7.30 za vse župljane – žive in rajne
10.00 za +starše in Mirana Roter in teto

V tem tednu: je prvi četrtek, prvi petek, prva sobota. Vabljeni k bogoslužju in zakramentom. Priprava na verouk.

Napoved: župnijsko romanje bo 21. septembra v Strunjan in Koper
– Stična mladih – 21. september

Dežurni ministranti: Nika Ledinšek, Hana Rančigaj, ostali dobrodošli.
Bralci v nedeljo: I. Matjaž Rožič, Anka Trogar; II. Aljaž Lončar, Neža Novak
Urejanje in krašenje cerkve: Grajska vas

Oznanila v PDF obliki za tiskanje

BESEDA ŽIVEGA BOGA

Toda med vami so nekateri, ki ne verujejo.« Jezus je namreč od začetka vedel, kateri ne verujejo in kdo ga bo izdal. Govóril jim je: »Zaradi tega sem vam rekel: Nihče ne more priti k meni, če mu ni dano od Očeta.« Po tistem je mnogo njegovih učencev odšlo in niso več hodili z njim. Jezus je tedaj rekel dvanajstérim: »Ali hočete tudi vi oditi?« Simon Peter mu je odvrnil: »Gospod, h komu naj gremo? Besede večnega življenja imaš in mi trdno verujemo in vemo, da si ti Sveti od Boga.«. (Jn 6,64–69)

BESEDA O BESEDI

»BESEDE VEČNEGA ŽIVLJENJA IMAŠ« Jn 6,60–69

V današnjem evangeljskem odlomku lahko spoznamo, da apostol Peter ne vidi izbire, ki jo očitno vidijo mnogi, ki od Jezusa odhajajo nezadovoljni, ker govori, da bo dal svoje meso v hrano. Peter se tako na glas vpraša: H komu pojdemo, ti imaš besede življenja. Kaj to zanj pomeni? 
Peter očitno doživlja, da mu je Jezus spremenil življenje:
ribe je še vedno rad lovil, a brez Jezusa mu je nekaj manjkalo,
pri Jezusu je iskal pomembnost, prerival se je v prvo vrsto, hotel je biti najboljši, a za tem se je skrivalo še nekaj, kar je odkrival v Jezusovem odgovoru,
ko je počasi dozorevala njegova pot, je spoznaval novo pot, novo resnico in smisel svojega življenja. 
Jezus je postajal njegova pot – sicer se je z njim prepiral, prezahteven je bil, ni šlo po njegovih željah, a iz vrtenja okrog sebe in lastne pomembnosti, ga ta pot odpira za bližnjega, za občestvo, za Boga in za svet. 
Jezus je postajal njegov sopotnik, ob katerem je spoznaval resnico življenja – vse bolj jasno mu je postajalo, da človek ne živi od tega, kar poje in popije, ampak od ljubezni, ki jo uživa ob Bogu, jo živi v z drugimi in jo njemu vrača.
Jezus je postal njegovo življenje samo – ko se po legendi boji smrti v Rimu in beži iz njega, mu pride naproti Jezus. Peter ga vpraša, kam greš, Gospod? Jezus mu odgovori: Grem, da še enkrat umrjem zate. Tu Peter končno spozna, da je Gospod njegovo življenje in njegovo vstajenje. 
Petru ob današnjem evangeljskem dogodku še zdaleč ni jasno, kaj točno govori, a globoko v sebi čuti, da izgovarja življenjsko resnico. Kam naj gre, če Jezus ni Gospod, če on ni pot, resnica in življenje. 
In kaj je Jezus zate? Bi lahko dejal s Petrom: »Mi trdno verujemo in vemo, da si ti Sveti od Boga.« Kako prepričljive ali neprepričljive bi bile tvoje besede? (po: E. Mozetič)

21. nedelja med letom – župnijski dan

Jezusove besede v današnjem evangeliju lahko izzovejo veliko pohujšanje. Pravi namreč, da je Bog izbral za razodetje samega sebe in za udejanjanje zveličanja slabost človeškega mesa. To je skrivnost učlovečenja in to, da Bog postane meso, vzbudi pohujšanje in predstavlja za tiste ljudi, pogosto pa tudi za nas, oviro. Jezus je namreč zatrdil, da je resnični kruh zveličanja, ki posreduje večno življenje, njegovo meso. Za vstop v občestvo z Bogom je potrebno bolj kot spoštovati zapovedi ali zadostiti verskim predpisom, živeti dejanski in konkreten odnos z njim. Kajti zveličanje je prišlo po njem v njegovem učlovečenju. To pomeni, da ni potrebno iskati Boga preko veličastnih in mogočnih sanj ali podob, ampak ga je potrebno prepoznati v Jezusovi človeškosti in posledično v človeškosti bratov in sester, ki jih srečujemo na poti življenja. Bog je postal meso, je postal kri. Spustil se je do te mere, da je postal človek kot mi. Ponižal se je vse do tega, da je naložil nase naše trpljenje in naš greh. Pravi nam, naj ga iščemo, in sicer ne zunaj življenja in zgodovine, ampak v odnosu s Kristusom in brati. Iskati ga v življenju, v zgodovini, v našem vsakdanjem življenju.
Tudi danes lahko razodetje Boga v Jezusovi človeškosti vzbudi pohujšanje in tega ni lahko sprejeti. Sv. Pavel to imenuje »norost« evangelija za tistega, ki išče čudeže ali posvetno modrost (prim. 1 Kor 1,18–25). Kakšen smisel ima v očeh sveta poklekovati pred koščkom kruha? Zakaj vztrajno uživati ta kruh? Svet se pohujšuje.

Po čudežni Jezusovi gesti, ko s petimi hlebi in dvema ribama nahrani tisoče ljudi, mu vsi vzklikajo in ga hočejo nositi na ramenih, ga napraviti za kralja. Toda, ko on sam razloži, da je ta gesta znamenje njegove žrtve, darovanje njegovega življenja, njegovega mesa in krvi, ter da se mora tisti, ki hoče hoditi za njim, izenačiti z njim, z njegovo človeškostjo podarjeno za Boga in za druge, jim ni več všeč. Ta Jezus nas postavi v krizo. Nasprotno! Zaskrbljeni bodimo, če nas ne postavi vanjo, ker smo morda razvodeneli njegovo sporočilo! Prosimo za milost, da se bomo pustili izzvati in se spreobrniti ob »njegovih besedah večnega življenja«. (papež Frančišek)

PRI NAS TO NEDELJO ŽUPNIJSKI DAN 2024
Na predvečer je bil slavilni večer. Na današnjo nedeljo pa bogoslužje ob 10. uri , nato praznovanje v prijateljskem druženju.

Naslovljeno na vas

EVHARISTIJA

V evharistiji ostaja Bog z nami do konca sveta, kakor je obljubil.
Pod podobo kruha in vina nam podarja samega sebe.
Transsubstanciacija – skrivnost nad skrivnostjo, ljubezen nad ljubeznijo.
Vsak lahko prejme Odrešenikovo telo in kri.
Kjerkoli in kadarkoli: pri obredu svete maše, na bolniški postelji, ko umira.
Skesanost srca zadostuje, da se smemo zliti z Jezusom.
Da bi ozdraveli in ostali povezani z njim.
Da ne bi odpadli in se duhovno posušili.
Da bi življenje obrodilo mnoge dobre sadove – za svet in za večnost.
Zato je evharistija za človeka življenjskega pomena.
Z njo in po njej živi, sebe osmišlja in je odrešen,
po njej spoznava in je spoznan.
Evharistija daje človeku najgloblji uvid, krepi iskreno ponižnost
in razodeva nebeška obzorja, vliva pogum in sprošča moč,
da bi mogli sprejeti križe sveta, razgrinja srečo, tudi v nesreči.
Odpravlja vse bolečine srca in poklanja blagodejno radost.
V evharistiji postajamo eno z njim,
Arhitektom neskončnih ozvezdij in nebeških poti.
(P. Milloonig, Zasidran v veri)
 

K ljubezni ne moremo
nikogar prisiliti.
Ljubezen je lahko le
odgovor na ljubezen.
Na tak način je hotel Bog
osvojiti človeka.
(sv. Maksimilijan Kolbe)

Na župnijski dan pomislimo: smo župnija, ki naj bi Slovencem dala »slovenskega Maksimilijana Kolbeja«.

MAŠNI NAMENI

NED. – 25.8.
21. ned. med letom
ŽUPNIJSKI DAN
Ludvik IX., kralj
7.00 češčenje
7.30 za vse župljane – žive in rajne
10.00 za +starše Dobnik in vse njune
Praznovanje: okrepčilo, druženje

PON. – 26.8.
Zaferin, papež
19.00 za +Ivana (god) in Marijo Knez

TOR. – 27.8.
Monika, mati sv. Avguština
19.00 za +Amalijo in Franca -oblet in vse Merzeljeve in Stanka Lobnikarja
Slavljenje – Bog je Ljubezen

SRE. – 28.8.
Avguštin, škof, cerkveni učitelj
17.00 za +Franca –oblet in Frančiško Šram (v Šentrupertu)
19.00 za +Antona Turka

ČET. – 29.8. 
Mučeništvo Janeza Kr.
Sabina, mučenka
19.00 za +Jožefa Rakuna (v Šentrupertu)

PET. – 30.8.
Feliks (Srečko), mučen.
19.00 za +Majdo in Silvota Lenko

SOB. – 31.8.
Pavlin, škof
19.00 za +Antona Praznika in vse njegove

NED. – 1.9.
22. ned. med letom
Egidij (Tilen), opat
7.00 češčenje
7.30 za vse župljane – žive in rajne
10.00 za +Jožeta –oblet. in Slavko Tiselj

V tem tednu:
Ministrantski izlet bo v četrtek. Do torka dopoldne svojo udeležbo sporočite župniku.
Napoved: župnijsko romanje bo 21. septembra v Strunjan in Koper

Dežurni ministranti: Matevž Glušič, Matevž Lapuh, ostali dobrodošli.
Bralci v nedeljo: I. Tilen Hadolin, Elza Vasle; II. Melanija Hadolin, Nika Šlander
Urejanje in krašenje cerkve: Grajska vas

Oznanila v PDF obliki za tiskanje

BESEDA ŽIVEGA BOGA

Jezus jim je tedaj rekel: »Resnično, resnično, povem vam: Če ne jeste mesa Sina človekovega in ne pijete njegove krvi, nimate življenja v sebi. Kdor jé moje meso in pije mojo kri, ima večno življenje in jaz ga bom obúdil poslednji dan. Kajti moje meso je resnična jed in moja kri resnična pijača. Kdor jé moje meso in pije mojo kri, ostaja v meni in jaz v njem. Kakor je mene poslal žívi Oče in jaz živim po Očetu, tako bo tudi tisti, ki mene uživa, žível po meni. (Jn 6,53–57)

BESEDA O BESEDI

»JAZ SEM Z VAMI« Jn 6,51–58

Središče vsake evharistije je sprememba kruha in vina v Kristusovo telo in kri. Evharistija je zakrament, katerega pomen gre daleč preko vidnega.
Mnogim je (postala) ta skrivnost nerazumljiva, saj do nje nimajo (več) dostopa. Postavlja se vprašanje, mogoče veliko bolj močno kot pri drugih verskih resnicah – kaj se tu pravzaprav dogaja? Kaj ima vse to veze z mojim življenjem?
Izvor evharistije je v prazniku pashe, ki se spominja konca zatiranja in velike
osvoboditve Izraela, tistih veličastnih Božjih del, ki predstavljajo bistvo judovske vere. In pri tem posebnem prazniku, zadnjem, ki ga Jezus obhaja s svojimi prijatelji pred svojo smrtjo, igrata kruh in vino posebno vlogo.
Kruh je simbol vsakdanjika, truda in človeškega dela, simbol tega, kar nas zbližuje in od česar živimo. Vino je simbol praznika in veselja, simbol tega, kar nas razvedri, in tudi vsega, kar zmore potešiti našo žejo po življenju. In sedaj je postal ta kruh in to vino del dogodka, ki se ga spominjamo pri vsaki sveti maši – Kristus nam ponudi, da se obdarujemo z njegovo prisotnostjo v čisto vsakdanji prehrani. Ne gre za kruh in vino, temveč za izkušnjo “obhajanja” s samim Kristusom, za izkušnjo, da želi Božja resničnost postati eno z vsakim človekom vse do zadnje celice njegovega telesa.
In še en vidik naše vere lahko vidimo tu – Kristus želi bivati pri nas v preprostem kruhu, v navadnem vinu. Bog, ki nas želi razsvetliti, se je sam poimenoval “jaz sem z vami”. “Jaz sem z vami” se vedno znova razdaja, da se tudi mi podarjamo drugim. Evharistija je dar za naše življenje, ki nas želi ozavestiti, kako lahko nekaj vsakdanjega postane kraj srečanja z Bogom. V vseh stvareh …
Prisotnost Kristusovega telesa pa želi tudi danes pokazati prisotnost Boga v naši vsakdanjosti in nas spomniti na to, da se lahko svet spremeni in preobrazi, tako kot se spremeni kruh v Kristusovo telo. Svet se lahko spremeni, ker želi Bog bivati na tem svetu, in tako lahko vse, kar srečamo, postane prispodoba za njegovo odrešujočo in blagoslovljeno resničnost. (po: E. Mozetič)

20. nedelja med letom

ZAKAJ NE K SV. OBHAJILU

Ne razumemo evharistije
Nekateri pravijo: “Ne čutim potrebe.” Toda če nekdo tako misli, to pomeni, da sploh ne razume evharistije. Ni mogoče, da resnično veš in veruješ, da je to On, hkrati pa te ne zanima. Veliko bolj pogosto tisti “ne čutim potrebe” prikriva našo nepripravljenost stopiti na pot spreobrnjenja ali preprosto pristopiti k spovedi, ki se je bojimo. Takrat si je lažje reči: “Ne čutim potrebe. Ko jo bom začutil, bom glede tega nekaj ukrenil.” Na žalost tako pogosto izgleda začetek dolgoletnega izogibanja zakramentom.

Nisem vreden
Včasih pa je razlog popolnoma drugačen. V mnogih izmed nas obstaja prepričanje, da moramo biti za prejem Najsvetejšega popolnoma brez krivde. In ker smo redko v tako idealnem stanju (običajno največ 15 minut po spovedi), se bojimo, da bomo zagrešili bogoskrunstvo. K obhajilu pogosto ne pristopimo, ker nismo prepričani, ali smemo.
Tu ne gre za situacije, ko resnično dvomimo, ali naši grehi sodijo v kategorijo “lahkih” ali “težkih”. V takem primeru nas prava pot do oltarja res vodi prek spovednice. Toda pogosto se lahko srečamo z razmišljanjem: Nisem vreden. Moje srce ni idealno čisto, torej ne morem prejeti Jezusa v evharistiji. Ta pristop k svetemu obhajilu ima na žalost dolgo in trdo življenje, kot vsak pogled, ki temelji na resničnih predpostavkah, iz katerih izpelje pobožno zveneče, toda napačne zaključke.

Ampak reci le besedo in ozdravljena bo moja duša
Resnica je, da v evharistiji prejmemo absolutno svetega Boga. Resnica je tudi to, da v primerjavi z Njim nihče izmed nas ni dovolj svet in čist. Nihče izmed nas ga ni vreden. To pri vsaki maši ponavljamo tik pred obhajilom: “Gospod, nisem vreden, da prideš k meni.”
Toda pravimo tudi: “Reci le besedo in ozdravljena bo moja duša.”
Katera je ta beseda? “Ne potrebujejo zdravnika zdravi, ampak bolni. Nisem prišel klicat pravičnih, ampak grešnike.” (Mr 2,17)

Ne nagrada, temveč zdravilo
Obhajilo ni nagrada za vzorno vedenje, temveč zdravilo za slabo. Svetost ni prepustnica do zakramentov, temveč so zakramenti pot do svetosti. Obhajilo lahko prejmemo tudi takrat, ko je naša vest obremenjena z malimi prestopki, t. i. lahkimi grehi. Še več! Evharistija, v kateri v celoti sodelujemo, ko prejemamo sveto obhajilo, te grehe odvzema.
In to ni neka pobožno-liberalna zgodba, temveč cerkveni nauk, zapisan v Katekizmu: Evharistija krepi ljubezen, poživljena ljubezen pa izbriše male grehe. Jasno je, da se jih je treba pozneje izpovedati tudi v zakramentu sprave, toda dejansko odpuščanje doživimo že pri evharistiji, če ta resnično poživi našo ljubezen do Boga in ljudi. (vir: Aleteia)

Naslovljeno na vas

Župnijski dan

Župnijski dan je pred nami, pravzaprav že na pragu. In ta teden naj bo v znamenju priprave nanj. Najprej duševna in duhovna priprava. Kot prvo naj bi v iskrenem razmisleku poglobili svoje zavedanje, kako pomembna je za nas pripadnost krščanski skupnosti v konkretnem občestvu. To bo vir veselja. V kolikor bomo s svoje strani zaznali vrzeli ali celo zalome v odnosu do župnije, sklenimo popravit kar lahko. Na predvečer praznika bo med sv. mašo in slavljenjem priložnost za zakrament sprave.
Zunanja—tvarna priprava pa nalaga pripravo oltarja in vse kar bo potrebno za bogoslužje zunaj pri cerkvi v soboto zvečer, za nedeljo pa v cerkvi, klopi za sobotni večer in mize in klopi za nedeljsko druženje. Za to bo dobrodošla pomoč. Gospodinjam pa se priporočamo za pecivo.
Rezervirajte si čas in povabite še druge na:
– Slavilni večer z sv. mašo (g. Urban Lesjak) in slavljenje s skupino Svetnik
 v soboto ob 19. 00 uri zunaj pri cerkvi (v lepem vremenu)
– Glavno bogoslužje praznovanja
 v nedeljo ob 10.00 uri v cerkvi
Nato pa praznovanje zunaj, v senci. Oba dneva prostovoljni prispevki.

MAŠNI NAMENI

NED. – 18.8.
20. ned. med letom
Helena (Alenka), cesarica
7.00 češčenje
7.30 za vse župljane – žive in rajne
10.00 za +Jeleno Novak (r. d.)

PON. – 19.8.
Janez Eudes, duhovn.
19.00 za +Jelko Sajovic

TOR. – 20.8.
Bernard, opat, cerkveni učitelj
Samuel (Samo), prerok
16.00 pogreb +Slavkota Begović z mašo
19.00 za +Slavko in Jožeta Tiselj
Slavljenje – Bog je Ljubezen

SRE. – 21.8.
Pij X., papež
19.00 za +Franca Orožima, vse Mlinarjeve

ČET. – 22.8.
Devica Marija Kraljica
19.00 za +Tejo Bale in vse Petrovčeve

PET. – 23.8.
Roza iz Lime, devica, redovnica
19.00 za +Janija, Marijo in Franca Rančigaj

SOB. – 24.8.
Jernej (Natanijel), ap.
19.00 za +Antona Zupančiča
Slavilni večer s skupino Svetnik

NED. – 25.8.
21. ned. med letom
ŽUPNIJSKI DAN
Ludvik IX., kralj
7.00 češčenje
7.30 za vse župljane – žive in rajne
10.00 za +starše Dobnik in vse njune
po maši praznovanje: okrepčilo, druženje

V tem tednu: v znamenju priprave na župnijski dan

Napoved: župnijsko romanje bo 21. septembra v Strunjan in Koper

Dežurni ministranti: Neža in Zoja Rožič Kelenberger, ostali dobrodošli.
Bralci v nedeljo: I. kdor bo pri jutranji maši; II. Marko Vasle, Jasenka Zupančič
Urejanje in krašenje cerkve: Gomilsko I.