Oznanila v PDF obliki za tiskanje

BESEDA ŽIVEGA BOGA

Čez osem dni so bili njegovi učenci spet notri in Tomaž z njimi. Jezus je prišel pri zaprtih vratih, stopil mednje in jim rekel: »Mir vam bodi!« Potem je rekel Tomažu: »Polôži svoj prst sèm in poglej moje roke! Daj svojo roko in jo polôži v mojo stran in ne bodi neveren, ampak veren.« Tomaž mu je odgovóril in rekel: »Moj Gospod in moj Bog!« (Jn 20,26–30)

BESEDA O BESEDI

»MOJ GOSPOD IN MOJ BOG« Jn 20,19–31

Učenci so zapustili Gospoda med njegovim trpljenjem in so se čutili krive. Toda ko jih je Jezus srečal, jim ni naredil dolge pridige. Njim, ki so bili ranjeni v svoji notranjosti, pokaže svoje rane. Tomaž se jih lahko dotakne in odkrije ljubezen, odkrije, koliko je Jezus trpel zanj, ki ga je zapustil. V teh ranah se nas dotakne z roko nežna Božja bližina. Ko Tomaž, ki je prišel z zamudo, objame usmiljenje, preseže druge učence: ne veruje samo v vstajenje, ampak tudi v brezmejno Božjo ljubezen. In izreče najenostavnejšo in najlepšo veroizpoved: »Moj Gospod in moj Bog!«. Glejte, to je vstajenje učenca: zgodi se, ko njegova krhka in ranjena človeškost vstopi v Jezusovo človeškost. Tam se razblinijo vsi dvomi, Bog postane moj Bog, tam znova začnemo sprejemati sebe in ljubiti svoje življenje. – Na praznik Božjega usmiljenja nas najlepše oznanilo doseže po učencu, ki je prišel kasneje. Samo on je manjkal, Tomaž. Toda Gospod ga je počakal. Usmiljenje ne zapusti tistih, ki zaostanejo. – Naučimo se od zgodnje krščanske skupnosti, ki jo opisuje knjiga Apostolskih del. Prejela je usmiljenje in je živela z usmiljenjem.: »Vsi verniki so … imeli vse skupno: prodajali so premoženje in imetje ter od tega delili vsem, kolikor je kdo potreboval.« To ni ideologija, to je krščanstvo. – Potem ko je sveta Favstina srečala Jezusa, je napisala: »V trpeči duši moramo videti Jezusa Križanega in ne parazita ali breme … [Gospod], daješ nam možnost, da bi se vadili v delih usmiljenja, mi pa se vadimo v sodbah.« – Sama se je nekega dne pritoževala Jezusu, da izpademo naivni, če hočemo biti usmiljeni. Rekla je: »Gospod, pogosto izkoriščajo mojo dobroto.« Jezus pa na to: »Nič zato, moja hči, naj te ne skrbi, samo ti bodi vedno usmiljena z vsemi.« Z vsemi: ne mislimo samo na svoje interese, na posebne interese.
Danes Jezusova razorožena in razorožujoča ljubezen prebuja srce učenca. Tudi mi kakor apostol Tomaž sprejmimo usmiljenje, rešitev sveta. In udejanjajmo usmiljenje: samo tako bomo znova zgradili boljši svet. (po: E. Mozetič)

2. velikonočna nedelja – bela – ned. Božljega usmiljenja

Vera je Božji dar. Vera je milost. Rane, ki jih je Tomaž videl in otipal, so ga le razpoložile in pripravile, da se je odprl in zaupal vstalemu Odrešeniku. Tomažev dvomljivi in kritični duh daje trdno utemeljenost tudi naši veri v vstalega Zveličarja. Mi verujemo v Vstalega, ker zaupamo v pričevanje očividcev – apostolov, ki imajo dokaze za svojo vero. Nočemo biti podobni pismoukom in farizejem, ki so imeli mnogo dokazov za Kristusovo božanstvo, in vendar niso verovali. Za verovanje nam niso dovolj samo dokazi. Farizeji so celo nasprotno, kljub mnogim čudovitim delom, ki jih je Jezus storil, še bolj oslepeli in ostali zakrknjeni v neveri. Zato je Jezus tudi Tomažu očital, da se je preveč zanašal na osebna izkustva, premalo pa na njega samega in na pričevanje očividcev, in blagroval tiste, ki verujejo Besedi in pričam.
Do vere gre pot le prek križa. Tomaž je iskal in našel pot k veri preko ran na Križanem. V tem se močno razlikuje od nas. Križ – pa naj bo to Kristusov ali tisti, ki ga mora nositi vsak izmed nas, nas velikokrat odbija in nam jemlje vero. Sprašujemo se, kako more Bog dopustiti trpljenje ali preslišati vpitje ubogih. Tomaž je našel pot k veri, ker je sprejel stvarnost križa in globine ran, ki jih je ta križ prinesel.
Bratje in sestre, molimo drug za drugega, da bomo vsi jasno gledali na življenje z vero. Z njo sprejemali vse križe in rane ter vero preko tega vsak dan znova tudi krepili. Tako bomo postajali žive priče Vstalega in njegove neskončne ljubezni tudi v današnjem svetu. (po: Bogoslužno leto B)

Prav je, da se danes spomnimo —tudi pri obeh sv. mašah, da v tem tednu vstopamo v zadnji mesec priprave na prvo sv. obhajilo, ki bo v naši župniji v nedeljo 12. maja. Še prej bo prva sv. spoved bodočih prvoobhajancev. 20 otrok se pripravlja na zlati dan njihovega življenja, z njimi naj bi se tudi 20 njihovih družin, pa tudi vsa župnijska družina ali občestvo. Vsi župljani, ki so nam pri srcu ti dragi otroci in prihodnost župnije.
Teden kasneje pa bomo vstopili v zadnji mesec priprave na sv. birmo, ki bo na binkošti, 19. maja in na s slovesnostjo povezan škofov obisk. 24 je kandidatov za prejem zakramenta potrditve v veri in sprejetja poslanstva kristusovega pričevalca. Tu je dobra priprava še potrebnejša, da bi bili sposobni sprejeti neprecenljivi Božji dar, in da ga ne bi potem zapravili. Molimo!

Naslovljeno na vas

Zelo pomenljivo je to, kar navaja evangelij, da je Jezus med svojimi prikazovanji apostolom, zbranim v dvorani zadnje večerje, večkrat ponovil pozdrav ‘Mir vam bodi!’ Tradicionalni pozdrav, s katerim se zaželi mir, ‘shalom’, postane tukaj nekaj novega. Postane dar tistega miru, ki ga lahko samo Jezus da, saj je sad njegove korenite zmage nad zlom. ‘Mir’, ki ga Jezus ponuja svojim prijateljem, je sad Božje ljubezni, ki ga je pripeljala do smrti na križu, do prelitja svoje krvi, kot ponižnega in krotkega Jagnjeta, ‘polnega milosti in resnice’ (Jn 1,14). Sedaj je jasno, zakaj je sv. Janez Pavel II. hotel imenovati to prvo nedeljo po veliki noči, nedeljo Božjega usmiljenja, in to s točno določeno podobo Kristusove prebodene strani, iz katere prihajata kri in voda, kakor to pričuje apostol Janez, ki je to videl (prim Jn 19,34-37). Jezus je vstal in od Njega živega izvirata velikonočna zakramenta krst in evharistija. Kdor k njima pristopi z vero, prejme dar večnega življenja.
Sprejmimo dar miru, ki nam ga ponuja vstali Jezus, ter pustimo, da nam napolni srce s svojim usmiljenjem! (Benedikt XVI.)

Molitev družine

Gospod, ti veš, da nimamo časa.
Oče in mati sta zelo zaposlena. Otroci prihajajo domov pozno.

Oče in mati sta utrujena in izžeta. Otroci so željni pozorne ljubezni.

Ni vse tako, kot bi moralo biti. Morda res nismo lačni, slabo oblečeni ali brez doma. Smo pa utrujeni, razočarani in razboleli.

Toda ti, Gospod, ti lahko naš vsakdan spremeniš. V temnih dnevih lahkos svetlobo tvoje luči zažari novo življenje.

Zaupamo, da lahko napolniš naš dom z veseljem, srečo in ljubeznijo,
če ti le dovolimo vstopiti.

Vabimo te v našo družino, hočemo ti dati dom v njej.
Danes začenjamo delati prostore miru, sprave in odpuščanja,
da ti pokažemo, da mislimo resno.

Nič in nihče nas ne bo ločilod tvoje ljubezni, Gospod.
Ena družina bomo. Eno srce v Božjem srcu.
Pridi torej, Gospod, pridi v našo družino!

sv. Mati Terezija iz Kalkute

MAŠNI NAMENI

NED. – 7.4.
Ned. Božjega usmiljenja
Janez Krstnik de la Salle, duhovnik, redov. ustan.
7.00 češčenje
7.30 za vse župljane—žive in rajne
10.00 za +Antona Šlandra, vse Koprivove

PON. – 8.4.
Maksim in Timotej, mučenca
19.00 za +Ido Lazar

TOR. – 9.4.
Maksim Aleksandrij., šk.
19.00 v čast Svete družine
Slavljenje – Bog je Ljubezen

SRE. – 10.4.
Domnij (Domen), škof, mučenec
19.00 za +Karla Semprimožnika

ČET. – 11.4.
Izidor Seviljski, škof, cerkveni učitelj
19.00 za +Marijo Rojnik

PET. – 12.4.
Zenon Veronski, škof
19.00 za +Jožeta Zupančiča

SOB. – 13.4.
Ida, redovnica
19.00 za +Elizabeto –oblet. in Franca Obreza ter Jureta Bogataja

NED. – 14.4.
3. velikonočna ned.
Lidvina, devica
Začetek tedna molitve za duhovne poklice
7.00 češčenje
7.30 za vse župljane—žive in rajne
10.00 za +Viktorijo Zmrzlak
Družinska sv. maša z birmanci
11.15 v Grajski vasi krst Zoje Topovšek

V tem tednu:

Svetopisemska skupina se bo zbrala ta ponedeljek ob 19.45 uri. Vabljeni!

Sestanek za starše birmancev bo v četrtek ob 17.30 uri v Domu srečanj.

Dežurni ministranti: Manca Glušič, Nika Ledinšek
Bralci v nedeljo: I. Tilen Hadolin, Sonja Mandelc; II. Barbara Cijan, Lara Natek
Urejanje in krašenje župnijske cerkve: Gomilsko II.

Oznanila v PDF obliki za tiskanje

VELIKA NOČ 2024

»Če pšenično zrno ne pade v zemljo in ne umre, ostane sámo; če pa umre, obrodi obilo sadu.« (Jn 12,24).
Umiranje in rojevanje novega se dogaja v uri tišine, ki jo je preživel tudi Božji Sin. To je ura, ko se trpljenje spreminja v slavo rodovitnosti. Ure tišine zato niso več prazne. Križani in Vstali nam v njih prihaja nasproti, da bi se lahko srečali z Njim in s samim seboj.
Dragi bratje in sestre, velikonočni čas nas vabi, da bi si upali vstopiti tudi v skrivnost tišine in molitve, da bi se tako globlje srečali z lepoto Boga in z resnico lastnega življenja. Vabi nas, da ne bi ostali samo pri zunanjih znamenjih naše vere in našega upanja. Nobena praznična miza, nobena velikonočna košara nam ne more podariti tega, kar nam Gospod pripravlja. Če odpremo svoje roke in se mu pustimo objeti, nas bo dvignil iz naših grobov v radost občestva z Njim ter z brati in sestrami.
Želim vam veselja in upanja polne velikonočne praznike! Kristus je vstal, aleluja!

Maksimilijan Matjaž, celjski škof

VOŠČILO
Velika noč je praznik Kristusovega zmagoslavja, triumf njegove neizmerne ljubezni, zato tudi za vsakega kristjana praznik veselja. Naj bo Kristus, od mrtvih vstali, glavni razlog za praznično veselje. Potem bo to praznovanje poživilo naše krščansko življenje in s tem doseglo pravi namen.

Vaš župnik s sodelavci

VELIKA NOČ

BESEDA ŽIVEGA BOGA

Prvi dan tedna je prišla Marija Magdalena navsezgodaj, še v temi, h grobu in je videla, da je kamen odstranjen od groba. Tedaj je stekla in prišla k Simonu Petru in k drugemu učencu, ki ga je imel Jezus rad, ter jima rekla: »Gospoda so vzeli iz groba in ne vemo, kam so ga položili.« Peter in óni drugi učenec sta šla ven in se odpravila h grobu. (Jn 2,1–3)

BESEDA O BESEDI

BOG JE VSTAL! ON ŽIVI! Jn 20,1–9

Za nami je teden, v katerem nam Bog kaže svojo neverjetno pot, ki presega naš razum. Pred enim tednom smo sledili Jezusu, ki je vstopal v Jeruzalem. Ljudstvo ga je želelo postaviti za kralja. Kdo bi takrat, pred dva tisoč leti, ko se je to godilo, rekel, še ta teden bo umorjen? Ni minilo šest dni, ko je isto ljudstvo kričalo Križaj ga! Izbralo je Baraba in križalo Njega, ki je hodil po njihovih ulicah jih ozdravljal bolezni, tolažil, izganjal hude duhove in učil. Kdor bi na prvi veliki petek, pred dva tisoč leti, ko se je to zgodilo, rekel, to ni konec, to je veličasten začetek nove dobe, bi bil nor. Pa vendar, kar se zdi danes v naših očeh nemogoče, je lahko že jutri resnično, če je to Božja volja. Gospod je tretji dan vstal. Kdo bi spet rekel, da bo prva priča vstajenja Marija Magdalena, uboga žena, ki jo je Jezus pobral na cesti, propadla prostitutka, brez vsakega občutka zase in za Boga? Kdo bi si mislil, da je to mogoče? Kaj si je mislil Bog, da je pripravil takšen scenarij za začetek Cerkve? A to so le prvi trije dnevi Cerkve. Bog jo je postavil v trenutku svoje smrti na križu, ko se je Juda, ki je Jezusa izdal, verjetno že obesil, in Peter, ki je Jezusa zatajil, razjokal, ostali učenci pa so se razbežali.
Ob tem scenariju ne vem, ali bi jokal ali se smejal. Mar ni Bog nor, nor za našo pamet, a moder za našo nespamet. Tisto, kar je v svetu modrega, je postavil na glavo, in kar je norega, je dobilo novo vrednost. Bog daje vsem stvarem novo ceno, nov obraz. In v tem je veselje velike noči. Bog dela vse novo! Nič ga ne ustavi, da izpelje svoj čudoviti načrt ljubezni. Zato želi, da se tudi mi ne ustavimo.
Želim vam, da bi se v vseh trenutkih svojega življenja spominjali neverjetnega scenarija velikega tedna od cvetne nedelje do velike noči. Kadar smo na konju, ko nas hvalijo, pazimo, mogoče je cvetna nedelja. Ko smo v temi velikega petka, ne pozabimo, čaka nas velika noč. Odprimo svoja življenja Njemu, ki vse vodi. Naj vodi naše življenje, da bomo tvegali iz resnice in ljubezni iti na križ. Da bomo verjeli, da smrt ni nikoli konec, ampak vedno le začetek! Veselo alelujo vam želim! Bog je vstal in živi! (po: E. Mozetič)

Naslovljeno na vas

DAN CELODNEVNEGA ČEŠČENJA SV. REŠNJEGA TELESA
Ki je v naši župniji vsako leto 1.4. letos je ravno na drugi dan velikonočnega praznika – na velikonočni ponedeljek. Naj bi se ta dan nas vseh dotaknil Bog, saj so vsi zakramenti Božji dotik, zlasti najsvetejši. Lepo ste vabljeni k sodelovanju in skupnemu češčenju.
SPORED ČEŠČENJA: Po sv. maši v Grajski vasi, kar tam Grajska vas, nato v župnijski cerkvi ob 15.00 uri Gomilsko
Ob 16.00 uri Šmatevž, 17.00 uri Zakl, ob 18.00 uri Trnava in
Šentrupert. Ob 19. bo sv. maša, ki jo bo vodil g. Janko Šket, nato sklep češčenja. HVALJENO IN ČEŠČENO NAJ VEDNO BO

Mi smo priče vsemu, kar je storil v judovski deželi in v Jerúzalemu. Razpeli so ga na križ in usmrtili. Bog pa ga je obúdil tretji dan in mu dal, da se je očitno prikazoval, a ne vsemu ljudstvu, temveč pričam, ki jih je Bog vnaprej izbral, nam, ki smo z njim jedli in pili, potem ko je vstal od mrtvih. Nam je tudi naróčil, naj oznanjamo ljudstvu in pričamo, da je on tisti, ki ga je Bog določil za sodnika živih in mrtvih. (Apd 10,39 – 42)

Jezus Kristus, naše srce prepeva od veselja, ki mu ni primere. V sebi čutimo neskončno odrešenje in tvojo ljubezen s križa. Več postnih tednov smo skušali hoditi po poti spreobrnjenja in mnogokrat smo že skoraj omahnili ob preizkušnjah. Danes, na dan tvojega vstajenja, pa čutimo veličino odrešenja in vzklikamo: »Aleluja!«. Želimo biti žive priče tega veselega dogodka v današnjem svetu.

Gospod, hočem biti tvoja priča. Priča tvoje večne prisotnosti v Cerkvi.
Apostol tvoje ljubezni do nas!
O, daj mi, da bom vedno bolj polna tvoje radosti, tvojega zmagoslavja, tvoje molitve za svet.Daj, da bo moje srce veliko,
kot je velik svet in kot so velike potrebe duš!
S svojimi ubogim, še tako sebičnim srcem, ne morem nič.
A z Marijinim in tvojim srcem zmorem vse.       Aleluja!

Praznujte veliko noč, slavite Živega, kajti smrt ni več strah pred ničem.
Bog ji je odvzel želo, da bi našli polno življenje.

Praznujte veliko noč, slavite Poveličanega, kajti rane niso več znamenje nemoči.
Bog jih je napravil za okras Zmagovalca, da bi lahko praznovali.

Praznujte veliko noč, slavite Zmagovalca, kajti grob ni več zadnje bivališče človeka.
Bog ga je odprl, da bi našli dom v nebesih. (A. Albrec)

MAŠNI NAMENI

NED. VELIKA – 31.3.
Jezusovo vstajenje
Aleluja!
7.00 vstajenska procesija
7.30 za vse župljane—žive in rajne
10.00 za +Frančiško in Franca Šram

PON. – 1.4. velikonočni
Ves teden velikonočna osmina
Pri nas: Dan češčenja sv. Rešnjega telesa
10.00 za +Ido Lazar (v Grajski vasi)
Češčenje sv. Rešnjega telesa
19.00 za +Marijo Orožim, vse Mlinarjeve
za +Stankota Slemenška, starše in Jureta
Sklep češčenja

TOR. – 2.4.
Marija Egipt., spokorn.
19.00 za +Ljudmilo –obl. in Alojza Lukman
Slavljenje – Bog je Ljubezen

SRE. – 3.4.
Rihard (Riko), škof
19.00 za +Franca Dolinška –osmina (v Šentrupertu)

ČET. – 4.4. prvi četrtek
Izidor Seviljski, škof, cerkveni učitelj
19.00 za +Marijo, Franca, Janija Rančigaj
Molitev za duhovne poklice

PET. – 5.4. prvi petek
Vincencij Ferrer, duhovnik
19.00 za +Antona Zupančiča –30. dan
Litanije Jezusovega srca

SOB. – 6.4. prva sobota
Dan Jezusovega groba.
19.00 za +Ivana in Jožico Vaš
Litanije Matere Božje

NED. – 7.4.
Ned. Božjega usmiljenja
7.00 češčenje
7.30 za vse župljane—žive in rajne
10.00 za +Antona Šlandra, vse Koprivove

V tem tednu se bo veliko dogajalo: celodnevno češčenje, trije posebni dnevi ob vstopu v novi mesec – prvi četrtek, prvi petek, prva sobota …

Velikonočne veroučne počitnice: v tem tednu verouka ne bo.
Dežurni ministranti: Anže Lončar, Jakob Lončar
Bralci v nedeljo: I. Majda Jelen, Eza Vasle; II. Lara Natek, Nika Šlander
Urejanje in krašenje župnijske cerkve: Zakl

Oznanila v PDF obliki za tiskanje

BESEDA ŽIVEGA BOGA

Ko je bil v Betaniji, v hiši Simona Gobavca, in je sedél pri mizi, je prišla žena z alabastrno posodico dragocenega dišavnega olja iz pristne narde. Strla je posodico in ga izlila na njegovo glavo. Nekateri pa so bili nejevoljni in so govorili med seboj: »Čemú ta potrata olja? Jezus pa jim je rekel: »Pustite jo! Kaj ji delate težave? Dobro delo mi je storila. Kar je mogla, je storila: vnaprej mi je pomazilila telo za pogreb. (Jn 12,3–4.6.8)

BESEDA O BESEDI

VZKLIK »HOZANA«, KI SE SPREMINJA V »KRIŽAJ GA« Mr 14,1–15,47

Če se je ljudstvu, ki je živelo z Jezusom, moglo zgoditi to, da je v nedeljo slavilo Jezusa in ga razglašalo za kralja, še isti teden pa je sodelovalo pri obsodbi in usmrtitvi, potem si najbrž ne kaže domišljati, da smo mi kaj boljši. Zato je prav, da se vprašamo, kdaj počnemo kaj podobnega, kdaj smo mi tako nedosledni, da skoraj v isti sapi slavimo in križamo svojega bližnjega in v njem Kristusa.
V čem je bil ključni preobrat in zakaj se je zgodil. Besedni preobrat je jasen. Iz vzklika: Hozána! Blagoslovljen, ki prihaja v Gospodovem imenu! se je rodil: Križaj ga! Na nek način so Judje na cvetno nedeljo pozdravljali Jezusa kot Judovskega kralja in Božjega Sina, medtem ko so ga na veliki petek prav zaradi tega naslova obsodili in križali. Preobrat se je torej zgodil prav v pogledu na kraljevsko dostojanstvo in Božje sinovstvo. Najprej je Jezus ta naziv zaslužil, potem pa je bil prav ta razlog za križanje. Češ, prilastil si je nekaj, kar ni njegovega. Kako to? Jezus ni hotel biti kralj, za kralja ga je postavilo ljudstvo. In hkrati, ga je isto ljudstvo križalo, ker se je delal kralja in Božjega Sina. – Ljudje so si želeli kralja, in sicer takšnega, ki bo delal čudeže, delil dobrote in nič zahteval. Nekaj dni za tem pa se je zgodil preobrat. Voditelji so pritisnili na ljudstvo, ljudje so se zbali za svojo kožo, za svoje privilegije in se dali nahujskati proti Judovskemu kralju. – Lahko bi rekli, da se je obrat zgodil le na zunaj. V notranjosti ljudi pa že živi dvojni človek: tisti, ki vidi dobro in mu želi slediti, in tisti, ki je zaradi odpora do vsega težkega in zahtevnega pripravljen križati nedolžnega. Kdaj se ta preobrat zgodi, je pravzaprav nepomembno. Pomembno je, da se to dogaja in da moramo biti na to nedoslednost pozorni. – Vsi smo nedosledni in vidimo v ‘kraljih’ tisto, kar si želimo videti. In ko nam ne »pašejo« več, vpijemo: Križaj ga! Vseh teh obratov ne bi bilo, teh presenečen ne bi doživljali, če bi gledali v globino in bili vedno zvesti resnici. Vprašajmo se, koliko smo pa mi zvesti resnici. (po: E. Mozetič)

6. postna nedelja – cvetna

S cvetno nedeljo začenjamo neposredno pripravo na veliko noč

Cvetna (oljčna) nedelja ali nedelja Gospodovega trpljenja je prvi dan velikega tedna, ko bogoslužno dogajanje predstavlja Jezusov slovesni vhod v Jeruzalem. Obredi cvetne nedelje, zlasti procesija z zelenjem in branje evangeljskega poročila o Jezusovem trpljenju (pasijon), izvirajo iz bogoslužnih navad jeruzalemske Cerkve, ki so poznane in opisane že v 4. stoletju. Tradicija blagoslavljanja zelenja se je začela pojavljati v 7. stoletju. Po vzorcu jeruzalemskega bogoslužja so urejeni tudi sedanji obredi, ki so bili prenovljeni med t. i. liturgičnim gibanjem v letih 1951–1955, dokončno obliko pa so dobili po Drugem vatikanskem cerkvenem zboru (1962–1965).
Cvetna nedelja je vsebinsko povezana z velikim petkom, ko se spominjamo Gospodovega trpljenja in smrti na križu, na oba dneva pa pri bogoslužju prebiramo odlomke o Jezusovem trpljenju in smrti.
Posebnost maše na cvetno nedeljo je začetek obreda z blagoslovom zelenja pred cerkvijo, ki ga v procesiji med petjem slavilnih pesmi odnesejo v cerkev. Zelenje (oljčne vejice in različne vrste butar) verniki zbirajo in povezujejo po posebnih krajevnih navadah ter blagoslovljenega odnesejo domov. V ospredju bogoslužja cvetne nedelje ni blagoslov zelenja, temveč procesija v čast Kristusu Kralju.
Med mašo poteka slovesno branje ali petje pasijona iz enega od prvih treh evangelijev, ki poročajo o zaroti proti Jezusu, zadnji večerji z učenci, Jezusovem trpljenju v vrtu Getsemani, sodnem procesu, obsodbi na smrt, smrti na križu ter o pokopu v grob. Duhovnik in drugi bogoslužni sodelavci oblečejo rdeča bogoslužna oblačila, ki simbolizirajo trpljenje in pasijon. (povzeto po: https://katoliska-cerkev.si/)

Naslovljeno na vas

VELIKI TEDEN V NAŠEM OBČESTVU
P r i p r a v a:
Vrhunec velikonočnega praznovanja je velikonočno sv. obhajilo. Priložnost za sv. spoved bo še vsak dan pol ure pred bogoslužjem, v svetem trodnevju pa zadnjih 15 minut pred obredi ne bo spovedovanja.
Na veliko soboto pa v župnijski cerkvi pred in po blagoslovu velikonočnih jedil, v Šentrupertu pa samo pred blagoslovom.
Bolni in ostareli na domu: večina se je pripravila na veliko noč že na prvi petek v marcu, ostali pa boste imeli priložnost v sredo popoldne: sporočite mi — župniku, prosim, kateri želite obisk na tel. 041 673 716. Če vam sreda ne odgovarja se zmenimo za drug termin.

Še zlasti v teh dneh radi prihajajte k sv. obhajilu. Tudi, če boste opravili sv. spoved drugod, pridite doma k sv. obhajilu.

Hvalevredno bo, če boste prispevali svoje cvetje za okrasitev božjega groba in cerkve.

Dežurni ministranti: Ana Vita in Jaša Cvenk, od velikega četrtka do velike noči pa vsi
Bralci Božje Besede: kadar bo kdo mogel priti k bogoslužju, naj bo na razpolago za branje! Miza božje besede nam bo v teh dneh bogato obložena. Bogu hvala!
Urejanje in krašenje župnijske cerkve: Gomilsko I.
Blagoslov velikonočnih jedil bo tudi v podružničnih cerkvah, zato bo tudi te treba pripraviti. Zato ste naprošeni, da se, kot ste se doslej, sami organizirate za to.
Za vso vašo pripravljenost za sodelovanje in pomoč naj vam Bog povrne!

Velika noč je največji krščanski praznik, dan nepopisnega veselja. Zato se je vredno nanj dobro pripraviti. Ta dan se namreč spominjamo največjega čudeža in temelja naše vere, ki je vstajenje Jezusa Kristusa od mrtvih. Skrivnost vstajenja lahko razumemo samo v moči vere. Jezus Kristus nas je s svojim trpljenjem in smrtjo odrešil, kar pomeni, da greh in smrt nimata zadnje in dokončne besede v našem življenju, ampak nam je Jezus odprl pot v večno življenje.

MAŠNI NAMENI

NED – 24.3.
6. postna ned. -cvetna
Jedrt (Jerica), opatinja
7.00 češčenje, spovedovanje
7.30 za vse župljane—žive in rajne
10.00 za +Jožefa Rakuna
Blagoslov zelenja pri pokopališču

PON. VELIKI– 25.3.
Gospodovo oznanjenje
Bogoslužno praznovanje že 23.3.
17.00 za +Marijo Juhart (god)
Dan mater, sklep tedna družine

TOR. VELIKI – 26.3.
Evgenija, mučenka
17.00 za +Marijo (god) in Ivana Knez
Slavljenje – Bog je Ljubezen

SRE. VELIKA – 27.3.
Gelazij, škof
17.00 za +Cenetove in Fajfarjeve

ČET. VELIKI – 28.3.
Spomin Jezusove zadnje večerje, dan zahvale za sv. obhajilo in molitve za duhovne poklice.
18.00 bogoslužje velikega četrtka – Jezusova nova zapoved.
sv. maša za +Travnarjeve
Molitev »Z Jezusom na Oljski gori«

PET. VELIKI – 29.3.
Dan Jezusovega odrešilnega trpljenja in smrti. Premišljujemo skrivnost križa.
Bertold, redovni ustanov.
15.00 križev pot s slavilno skupino Božji grob.
18.00 obredi velikega petka /edinstveni v letu!/: Poslušanje božje besede, češčenje križa, sv. obhajilo.
strogi post, zbirka za Sveto deželo

SOB. VELIKA – 30.3.
Dan Jezusovega groba. Božji grob pa je ta dan kraj češčenja Kristusa v sv. hostiji.
7.00 blagoslov ognja (gob)
Blagoslov velikonočnih jedil: 
ob 11.00 v župnijski cerkvi
ob 13.30 v Šmatevžu,
ob 14.30 v Šentrupertu
ob 15.00 v Grajski vasi
ob 16.00 v župnijski cerkvi (drugič)
V E L I K A   N O Č
19.00 velikonočna vigilija začetek pri cerkvi
Za +Tomaža Lončarja in Bernardo Vasle

NED. VELIKA – 31.3.
Jezusovo vstajenje
Aleluja!
7.00 Vstajenska procesija
7.30 za vse župljane—žive in rajne
10.00 za +Frančiško Šram

Oznanila v PDF obliki za tiskanje

BESEDA ŽIVEGA BOGA

Jezus jima je odgovoril: »Prišla je ura, da se Sin človekov poveliča. Resnično, resnično, povem vam: Če pšenično zrno ne pade v zemljo in ne umre, ostane sámo; če pa umre, obrodi obilo sadu. Kdor ima rad svoje življenje, ga bo izgubil; kdor pa zavrača svoje življenje na tem svetu, ga bo ohranil za večno življenje. Če kdo hoče meni služiti, naj hodi za menoj, in kjer sem jaz, tam bo tudi moj služabnik. Če kdo meni služi, ga bo počastil Oče.« (Jn 12,23–26)

BESEDA O BESEDI

SEME UPANJA Jn 12,20–30

Ljudje so v Jezusa polagali veliko upanja: mnogi so od njega pričakovali čudeže in velika znamenja, izkazovanje moči in celo osvoboditev izpod sovražnih osvajalcev. Kdo med njimi bi si mislil, da bo čez nekaj časa Jezus ponižan, obsojen in ubit na križu? Zemeljska upanja tistih ljudi so se pred križem zrušila. Mi pa verujemo, da se ravno v Križanem naše upanje ponovno rodi. Zemeljska upanja se pred križem zrušijo, a rodijo se nova upanja, upanja, ki trajajo za vedno. Upanje, ki se rodi iz križa, je drugačno. Drugačno je od tistih, ki se zrušijo, drugačno od upanja sveta. In za kakšno upanje pravzaprav gre?
Poskusimo pomisliti na majhno zrno, ki pade v zemljo. Če ostane zaprto vase, se ne bo nič zgodilo. Če pa se prelomi in se odpre, bo dalo življenje klici, poganjku in zatem rastlini, ki bo obrodila sad.
Jezus je prinesel na svet novo upanje in prinesel ga je v obliki semena. Postal je majhen kakor pšenično seme. Zapustil je svojo nebeško slavo, da bi prišel med nas – ‘padel je v zemljo’. A to še ni bilo dovolj. Da bi obrodil sad, je Jezus živel ljubezen do konca, ko se je pustil razlomiti smrti kakor seme, ki se pusti razlomiti v zemlji. Ravno tam, na skrajni točki ponižanja, ki je tudi najvišja točka ljubezni, je vzklilo upanje. In to upanje je vzklilo ravno zaradi sile ljubezni, kajti ljubezen vse upa in vse prenaša. Ljubezen, ki je življenje Boga, je prenovila vse, kar je dosegla. Jezus je na veliko noč naš greh – s tem, da ga je vzel nase – spremenil v odpuščanje, našo smrt v vstajenje, naš strah v zaupanje. To je tudi razlog, zakaj je na križu rojeno naše upanje in zakaj se vedno na novo rojeva; zakaj se z Jezusom vsaka tema lahko spremeni v luč, vsak poraz v zmago, vsako razočaranje v upanje – in to prav vsako, upanje vse premaga, ker se rodi iz ljubezni Jezusa, ki je postal seme v zemlji in je umrl, da bi dal življenje, polno ljubezni in upanja. (po: E. Mozetič)

5. postna nedelja – tiha – pri nas spovedni dan

Gospod Jezus Kristus, ti si naš mir in sprava, ker si trpel in umrl za nas. Tako molimo pred pozdravom miru pri sv. maši v postnem času. Ta mir in spravo pa nam naš Rešitelj naklanja še posebno po zakramentu sprave—sv. spovedi. Že na prvi dan postnega časa, na pepelnico, nas Božja beseda vabi: »Spravite se z Bogom … Zdaj je čas milosti.« Ne preslišimo teh besed.
Za to je še posebna priložnost na današnjo nedeljo—spovedovanje je med obema mašama pa tudi pred in po njih. Tudi veroučenci naj opravijo sv. spoved v tem cvetnem tednu. Priložnost za vse bo med tednom vsaj pol ure pred sv. mašo, v petek pa celo uro.

Radijski misijon (Radio Ognjišče) »Molitev, utrip življenja« bo od 17. marca do 23. marca 2024. S svojimi razmišljanji v osrednjih dnevnih govorih (ob 17.00) bo sodeloval br. Štefan Kožuh, krajše nagovore pa bosta pripravljala duhovnik Mitja Markovič in gledališki igralec Gregor Čušin. Posebnost letošnjega misijona bodo »prenosi« govorov iz krajev sv. Frančiška Asiškega, kamor bomo romali radijski sodelavci. Vsebina premišljevanj pa bo v duhu »leta molitve«, kakor nas spodbuja papež Frančišek pred svetim letom. Misijonski nagovori bodo vsak dan ob 11.15 in 17.00. Ponovitev bo vsak večer med 22. in 24. uro. Posnetki bodo na voljo tudi v radijskem arhivu, na spletni strani Radia Ognjišče.
V času radijskega misijona je petek, 22. marca, načrtovan kot spovedni dan. Za našo dekanijo bo priložnost za spoved od jutra do večera v petrovški baziliki, v naši župniji pa eno uro pred sv. mašo
Od 19. do 23. marca bo potekal Teden družine pod geslom »Velikonočna skrivnost v družinskem življenju«. Vsaka družina se skozi življenje vedno znova srečuje s skrivnostjo trpljenja in radostjo vstajenja.
Družine vabljene k ogledu kratkih mašnih nagovorov za posamezne dni na spletni strani Pridi in poglej:

• torek, 19. 3. (sv. Jožef) – »Tvoj oče in jaz sva te žalostna iskala«;
• sreda, 20. 3. – Biti osvobojen
• četrtek, 21. 3. – Sveta maša in družina;
• petek, 22. 3. – Hoditi za Jezusom pomeni hoditi po poti križa;
• sobota, 23. 3. (Gospodovo oznanjenje) – Čujte in pričujte.

Naslovljeno na vas

Križev pot h kateremu ste vabljeni vsi v čim večjem številu, bodo vodili 22.03 birmanci II., veliki petek, 29.3. ob 15,00 uri slavilna skupina.

Božji služabnik, Izidor Završnik, 4. 4. 1917—10. 3. 1943
Preteklo nedeljo smo v naši župnijski cerkvi obhajali slovesno bogoslužje ob 81. obletnici daritve življenja našega domačina Izidorja Završnika. Na slovesnost so nas vabili Škofija Celje, Župnija Gomilsko in Župnija Sv. Jurij ob Taboru. Bilo je slovesno. Navzoča sta bila dva škofa (oba celjska), kar v naši cerkvi skoraj gotovo še nikoli ni bilo. S škofoma je somaševalo blizu dvajset duhovnikov. Cerkev je bila polna, za kar se moramo zahvaliti tudi »romarjem«, iz Jurija in drugod, ki so se nam v lepem številu pridružili. Mladi so lepo vodili križev pot.
Zahvala: Veliko vas je velikodušno sodelovalo, da je bilo tako kot je bilo. Posebno gre zahvala vsem, ki ste olepšali cerkev in jo pripravi za slovesnost, vsem bogoslužnim sodelavcem – bralcem, šetjurskim pevcem z organistom in pevovodkinjo, ministrantom, vsem za dobrote in postrežbo po končanem bogoslužju in še marsikomu, … Res ste se izkazali. Vse je pa obogatilo doživetje izjemnega dogodka.
Zdaj pa naj bi se zavedali, da je od nas, od našim molitev in dobrih del odvisno, kako se bo s postopkom nadaljevalo.

Molitev za beatifikacijo božjega služabnika Izidorja Završnika
Nebeški Oče, duhovnik Izidor Završnik je med vojno prostovoljno stopil na mesto drugega obsojenega zapornika in mu z darovanjem svojega življenja rešil življenje. – Prosimo te, usliši našre prošnje za njegovo beatifikacijo, da nam bo njegova daritev spodbuda za zastonjsko ljubezen do bližnjega, in bomo po njegovem zgledu gadili civilizacijo ljubezni. Po Kristusu našem Gospodu. Amen.

Sv. Jožef, Jezusov rednik in ženin Device Marije
Dan očetov, ki se bo nadaljeval v Teden družine in se zaključil z Materinskim dnem, na praznik Gospodovega oznanjenja Mariji. (25. marca)

Čestitka in voščilo
V soboto, 16. marca, je dovršila sto let življenja ga. Jožefa Kovačič z Gomilskega 66. Vse življenje vzorna župljanka, zdaj pa je z nami v molitvi. Župlani ji voščimo obilo blagoslova v prihodnje!

MAŠNI NAMENI

NED – 17.3. papeška
5. postna ned.—tiha
Jedrt (Jerica), opatinja
7.00 češčenje, spovedovanje
7.30 za vse župljane—žive in rajne
10.00 za +Andreja Urankarja –oblet.
Spovedovanje pri obeh mašah

PON – 18.3.
Ciril Jeruzalemski, škof, cerkveni učitelj
17.00 za +starše Antonijo in Miha Štrajhar

TOR – 19.3.
JOŽEF, Jezusov rednik
Začetek tedna družine
7.30 za žive in rajne očete
17.00 za +Antona Vesolaka
Slavljenje – Bog je Ljubezen

SRE – 20.3.
Kulbert, opat
17.00 za +Franca Kneza

ČET – 21.3.
Serapion, šk., mučenec
17.00 za zdravje (J.)

PET – 22.3.
Lea, spokornica
17.00 Križev pot s birmanci II.: za starše, botre
Za +Danijela Brišnika –oblet.

SOB – 23.3.
Gospodovo oznanjenje
Bogoslužno praznovanje
17.00 za +Pavlo –oblet in Viljema Natek

NED – 24.3.
6. postna ned. -cvetna
Katarina Švedska,
7.00 češčenje, spovedovanje
7.30 za vse župljane—žive in rajne
10.00 za +Jožefa Rakuna
Blagoslov zelenja pri pokopališču

V tem tednu:
Seja ŽPS bo ta ponedeljek ob 19.00 uri v Domu srečanj. Pomembno! Smo pred največjim praznikom in vrhom cerkvenega leta. Lepo vabljeni vsi.

Sestanek animatorjev oratorija 2024 bo v soboto ob 9.00 uri v Domu srečanj. Veseli bodo tudi vseh, ki se želite na novo vključiti med njih.

Dežurni ministranti: Alen in Jan Griguljak
Bralci v nedeljo: I. Aljaž Lončar, Anka Trogar II. Nika Šlander, Aljaž Lončar
Urejanje in krašenje cerkve: Trnava

Oznanila v PDF obliki za tiskanje

BESEDA ŽIVEGA BOGA

Tisti čas je rekel Jezus Nikodemu: »Kakor je Mojzes
povzdignil kačo v puščavi, tako mora biti povzdignjen Sin človekov, da bi vsak, kdor veruje, imel v njem večno življenje. Bog je namreč svet tako ljubil, da je dal svojega edinorojenega Sina, da bi se nihče, kdor vanj veruje, ne pogúbil, ampak bi imel večno življenje. Bog namreč svojega Sina ni poslal na svet, da bi svet sodil, ampak da bi se svet po njem rešil. (Jn 3,14–17)

BESEDA O BESEDI

NEDELJA »LAETARE« Jn 3,14–21

Na današnjo četrto postno nedeljo, ki se imenuje tudi nedelja »laetare«, kar pomeni »razveseli se«, nas vstopni spev v evharistično bogoslužje vabi k veselju: »Razveseli se, Jeruzalem. Vriskajte in radujte se vsi, ki ste bili žalostni.«
Kaj je razlog tega veselja? Razlog je velika ljubezen Boga do človeštva, kakor nam nakazuje današnji evangelij: »Bog je namreč svet tako ljubil, da je dal svojega edinorojenega Sina, da bi se nihče, kdor vanj veruje, ne pogúbil, ampak bi imel večno življenje.« Te besede povzamejo temo, ki je v središču krščanskega oznanila: tudi ko se zdi, da je situacija brezupna, Bog posreduje in ponudi človeku rešitev in veselje. Bog se namreč ne drži ob strani, ampak vstopi v zgodovino človeštva, vplete se v naše življenje, da bi ga poživil s svojo milostjo in ga rešil. – Veselje izv ira iz odpuščanja grehov ter iz Gospodove bližine. Celotno današnje bogoslužje je sporočilo veselja: Bodi vesel, bodi vesela!
Prosim vas, bodimo veseli kristjani, napnimo vse sile za to, da bi drugim pokazali, da verujemo, da smo odrešeni, da nam je Gospod vse odpustil; in če nam bo spodrsnilo, nam bo On prav tako odpustil, saj je Bog odpuščanja; Gospod je med nami in ne bo dopustil, da bi obupali. – Poklicani smo prisluhniti temu oznanilu ter zavrniti skušnjavo, da bi se čutili prepričani sami vase, da bi Boga zmanjšali, terjali absolutno svobodo od Njega in njegove Besede. Ko zberemo pogum in se prepoznamo takšne, kakršni smo, se zavemo, da smo kot ljudje poklicani soočiti se s svojo šibkostjo in svojimi omejitvami. Lahko se zgodi, da nas zajamejo tesnoba, zaskrbljenost za jutri, strah pred boleznijo in smrtjo. To pojasni, zakaj se mnogi, ki iščejo izhod, podajo na nevarne bližnjice, kot so na primer droge, vraževernosti ali čarovniški rituali. – Prav je, da poznamo svoje omejitve, svoje slabosti. Moramo jih poznati, a nikakor zaradi njih obupati, temveč jih darovati Gospodu. On nam pomaga na poti ozdravitve. Vodi nas za roko, nikoli nas ne pusti samih. Bog je z mano in zato se veselim. Razveselimo se danes! (po: E. Mozetič)

4. postna nedelja

Apostol Pavel v pismu Efežanom pravi, da nas je »Bog, ki je bogat v usmiljenju, zaradi svoje velike ljubezni, s katero nas je vzljubil, čeprav smo bili mrtvi zaradi prestopkov, oživil s Kristusom… Z njim vred nas je obudil in nas posadil v nebesa v Kristusu Jezusu« (Ef 2,4-6).
Biti v Jezusu Kristusu pomeni biti že v nebesih. V izrazu »biti v Jezusovem srcu« je zajeta osrednja resnica krščanstva. V Kristusu nam je razodeta in dana vsa revolucionarna novost evangelija, to je ljubezen, ki odrešuje in nam že daje življenje v Božji večnosti.
Evangelist Janez piše: »Bog je namreč svet tako ljubil, da je poslal svojega edinorojenega Sina, da bi se nihče, kdor vanj veruje, ne pogubil, ampak imel večno življenje« (Jn 3,16). Božje srce kliče naše srce; kliče nas, naj zapustimo sami sebe, naj zapustimo človeške gotovosti in zaupamo njemu ter po njegovem zgledu postajamo dar ljubezni brez pridržkov. (povzeto po: https://www.vaticannews.va/sl/cerkev )

Nedelja Laetare je trenutek veselja nad tem, da je za nami že malo več kot polovica postnega časa in je velika noč vsak dan bližje.
Enako kot na tretjo adventno nedeljo tudi na 4. postno nedeljo, imenovano tudi Laetare, vidimo vijolično liturgično barvo, ki je znamenje spokornosti, zamenja rožnato barvo, ki tudi navzven nakazuje omilitev postnega časa, veselje, ki nas na ta dan prevzema.
Po starodavnem izročilu Cerkve je bilo v postnem času prepovedano obhajanje zakramenta svetega zakona. Edina izjema pri tem je bila ravno nedelja Laetare. Tudi pri sveti maši in drugih liturgičnih obredih so ves postni čas izključeni vsi elementi, ki bi spominjali na veselje. Ne pojeta se aleluja in slava, tudi kadilnice naj se ne bi uporabljalo, razen izjeme, ki velja na nedeljo Laetare oziroma ob posebnih praznikih, kot je praznik sv. Jožefa in Gospodovo oznanjenje Mariji.
Nedelja veselja nas tako opominja, da post ni le čas pokore, ampak nas usmerja k praznovanju dovršitve našega odrešenja, k velikonočni skrivnosti, ki pa je nadvse vesel in radosten dogodek. (povzeto po: https://si.aleteia.org/)

Molitveni namen za marec 2024: ZA MUČENCE NAŠEGA ČASA
“Molimo, da bi tisti, ki tvegajo svoja življenja za evangelij v različnih delih sveta, preželi Cerkev s svojim pogumom in misijonarskim zagonom.”

Naslovljeno na vas

Križev pot na postne petke, h katerim ste vabljeni vsi v čim večjem številu, naj bi vodile naslednje župnijske skupine: peti petek, 15.03.: pevci, šesti petek, 22.03 birmanci II., veliki petek, 29.3. ob 15,00 uri slavilna skupina.

Božji služabnik, Izidor Završnik, 4. 4. 1917—10. 3. 1943
Danes, 10. 3., se spominjamo 81. obletnice njegove smrti. O njem je bilo že marsikaj napisanega, prav pa bi bilo, da bi vedeli še kaj več o osebah, ki so s tem dogodkom povezane. Kot prvi med njimi je zapornik, Franc Žvan, ki ga je z darovanjem svojega življenja rešil Izidor Završnik. Ta je bil rojen v Zgornjih Hočah, umrl pa v UKC Ljubljana, pokopan na ljubljanskih Žalah 26. 9. 1997. Njegov oče Franc Žvan st. se je preselil iz Gorenjske, iz Srednje vasi v Zgornje Hoče in se poročil z Anico Visočnik.

Zakaj je bil Franc Žvan ml. aretiran in prepeljan v zapore v Mariboru?
Nemci so zasegli njihov avtomobil in tisti, ki ga je odpeljal, je zapeljal v Razvanju v jarek. Zato so Nemci mislili, da je Franc Žvan st. s tem uprizoril sabotažo in so prišli ponj. Franc Žvan st. je bil bolan, bil je astmatik in je takrat ležal v postelji. Nemci so vprašali: »Kje je Franc Žvan?« Franc Žvan ml. je dejal, da je on. Tako se ga odpeljali v Maribor v zapor. Po streljanju in izogibu gotove smrti, je ostal v zaporu, nato mobiliziran na Finsko. Po vojni se je zaposlil pri Ljudski milici v Ljubljani. V Ljubljani je spoznal Olgo Frnatar in se z njo leta 1953 poročil. Bil je v Zvezi komunistov, zato tudi o tem redkobeseden. Dalj časa je bolehal.

Boris Demšič (Franc Žvan bil je stric njegove žene in danes živi na nekdanji Žvanovi kmetiji): »To zgodbo je Franc Žvan povedal in zaupal takoj po vojni mami in očetu in tudi meni osebno. Tako da ne drži trditev, da je komaj kasneje v Ljubljani—kajti kasneje, ko se je poročil, je šel v Ljubljano— da se je zaupal enemu duhovniku. Ni res, ta zgodba je bila znana takoj pri nas«.

MAŠNI NAMENI

NED – 10.3.
4. postna nedelja
40 mučencev iz Armenije
7.00 češčenje
7.30 za vse Blaževe
15.00 bogoslužje-oblet. Izidorja Završnika
za vse župljane—žive in rajne

PON – 11.3.
Benedikt, škof
17.00 v čast sv. Štefanu (Š.)

TOR – 12.3.
Inocenc I., papež
17.00 za +Štefko Stvarnik in sorod.
Slavljenje – Bog je Ljubezen

SRE – 13.3.
Kristina, mučenka
17.00 za +Viktorijo Zmrzlak –30. dan

ČET – 14.3.
Matilda, kraljica
17.00 za +Marijo –oblet. in Karla Tekavc

PET – 15.3.
Klemen M. Dvoržak, redovnik
17.00 križev pot s pevci: za žive in +pevce
za +Veroniko Kunst

SOB – 16.3.
Herbert, škof
17.00 za +Antona Zupančiča –osmina

NED – 17.3. papeška
5. postna ned.—tiha
Jedrt (Jerica), opatinja
7.00 češčenje, spovedovanje
7.30 za vse župljane—žive in rajne
10.00 za +Andreja Urankarja –oblet.
Spovedovanje pri obeh mašah

V tem tednu:
Svetopisemska skupina se bo zbrala v ponedeljek ob 17.45 uri. Vabljeni. Ta teden bo v znamenju priprave na spovedni dan, ki bo prihodnjo nedeljo.

Dežurni ministranti: Matevž Glušič, Matevž Lapuh
Bralci v nedeljo: I. Lucija Blatnik, Jure Vasle; II. Neža Novak, Anže Rožič

Napoved: marčevska seja ŽPS bo v ponedeljek, 18. marca