[Pokaži kot diaprojekcijo]

Cerkev svetega Matevža stoji na severnovzhodnem delu naselja Šmatevž pri Gomilskem v bližini dvorca Štravsenek (Schtrausseneg). Zanimivo, da sta v Sloveniji le dve cerkvi posvečeni svetemu Matevžu (Mateju).

Poleg cerkve v Šmatevžu je z istim imenom samo še podružnična cerkev svetega Mateja v vasi Kamenca v župniji Deskle in Gorenje Polje v Posočju.

Prvotno cerkev v Šmatevžu so zanesljivo pozidali pred 15. stoletjem, saj naj bi bila freska na severni steni iz let okoli 1420 do 1440. Poleg tega je ob koncu 15. stoletja že omenjena v ohranjeni listini, takrat kot »St. Mathes under Saneg – Sv. Matej pod Žovnekom«.

Posamezni lepo ohranjeni gotski deli dokazujejo, da je cerkev veliko starejša, kot bi to sklepali po prvi znani omembi v znani listini, ki je nastala šele v obdobju renesanse. Cerkev v Šmatevžu je edina cerkev na območju župnije Gomilsko, ki ima toliko ohranjenih gotskih gradbenih elementov, da jo lahko z gotovostjo uvrstimo v skupino še ohranjenih gotskih cerkva. Za bolj natančno določitev starosti bi morale biti opravljene podrobnejše arheološke in arhitekturne raziskave.

Cerkev svetega Matevža so nedvomno pozidali kot grajsko kapelo predhodnika sedanjega dvorca Štravsenek, ki stoji še sedaj v bližini cerkve.

Kakšna je bila cerkev v času postavitve, ni točno znano. Verjetno so jo tvorili le ladja in manjši prezbiterij ter mogoče lesen stolpič na strehi, ki je bil v takratnem času običajen. Vsi ti deli so bili zgrajeni v gotskem slogu, katerega deli so še v veliki meri ohranjeni na južni in vzhodni strani.

Oba druga dela sedanje cerkve, to sta zakristija in zvonik, sta mlajša in so ju pozidali po letu 1550.

Cerkev sedaj sestavljajo pravokotna ladja, na severni strani prizidana kapela, triosminsko (3/8) zaključeni prezbiterij, na južni strani okrogel zvonik in poleg zvonika zakristija. Cerkev je pozidana s kamenjem, zvonik pa z opeko.

Cerkev svetega Matevža je ena redkih cerkva, ki je bila v daljni preteklosti tudi upodobljena. Upodobljena je na bakrorezu objavljenem leta 1681, ki prikazuje dvorec Štravsenek po stanju okoli leta 1680, pri tem pa je upodobljena tudi cerkev.

Nad vhodom je zanimivo zazidano staro okno oblikovano iz peščenjakov. Desno nad glavnim vhodom je namreč okenski okvir, ki ima vogale posnete na ajdovo zrno, kar je med drugim tudi znak velike starosti.

Na desni strani nad glavnim vhodom je del stare poslikave (freske), a je sedaj že močno poškodovana in se ne da več ugotoviti njene vsebine. Pred leti so še ugotavljali, da bi ta freska lahko prikazovala prizor Marijinega kronanja in bi lahko bila iz zadnjega obdobja 15. stoletja.

Gradbena posebnost je na južni strani, kjer je novejše okno, ki delno posega v nekdanje gotsko okno. To gotsko okno je na zunanji strani še do približno polovice na levi strani ohranjeno, a je v notranjosti cerkve zazidano. Na ostankih gotskega okna je ohranjeno tudi značilno gotsko krogovičenje.

Na južni strani je viden nekdanji stranski vhod, ki ima kamnite gotsko oblikovane podboje. Ta vhod je sedaj zazidan, a je zunanji del še toliko ohranjen, da se da ugotoviti, da je bil širok 80 centimetrov in visok 190 centimetrov.

Za arhitekturo je zanimiv zlasti vzhodni del cerkvene stavbe. Na vzhodni strani so namreč tri nekdanja gotska okna, od katerih ima srednje naknadno vstavljeno manjše pravokotno okno. Ta del je triosminsko zaključen, na vsaki osmini pa je bilo v preteklosti po eno gotsko okno.

Na severni zunanji strani ladje so deli freske. Spodnji del je starejši, saj je iz 15. stoletja (1420–1440), zgornji pa je mlajši in je nastal na prehodu iz renesanse v barok, to je okoli leta 1600. Zgornji del, ki je prav pod napuščem, prikazuje dva grška (antična) junaka, ki imata značilne antične poteze. Na spodnji upodobitvi so moške osebe, ki stojijo pred mestom. Mogoče je to ostanek upodobitve prizora »Pot na Kalvarijo«.

Notranjost cerkve je preprosta, s stenami, ki so v glavnem brez okrasnih delov, in jo sestavljajo pravokotna ladja, dozidana kapela na severni strani, prezbiterij na vzhodni in zakristija na južni strani.

Notranjost cerkve je bila v preteklosti bogato poslikana, sedaj pa so ohranjeni le posamezni deli. V ladji je več delov gotskih poslikav iz 15. stoletja (ostanki fresk, posvetilni križi, rastlinske podobe).

Tlak v cerkvi je opečen in kvadratast, v zakristiji je okrašen s štirilistnato rozeto. Tak je bil pred tem tudi v ladji, a so ga odstranili in nepoškodovanega namestili v zakristiji. Nekaj takega tlaka je tudi na prehodu na kor, kjer so ploščice tudi z drugačnimi vzorci (kombinacija štiri štirilistnate rože, pet štirilistnatih rož, tlak z zvezdami).

Kot zanimivost so na nekaterih delih notranjosti ohranjeni ostanki starih fresk. Na severni steni z začetkom pod korom je prikazana pokrajina, po kateri teče potok, preko katerega je brv in mimo vodi pot. Ob potoku je prikazan mlin z velikim mlinskim kolesom.

Prikazan je tudi kmet z motiko v roki med kopanjem in je oblečen v takratno kmečko nošo. Na skrajni desni strani freske je del porušene stavbe s stebri, ki ležijo porušeni po tleh. Lahko da je porušenje posledica potresa. Fresko naj bi naslikali okoli leta 1500, kar bi lahko pomenilo, da je slikar prikazal razdejanja rušilnega potresa, ki je bil na slovenskem območju in seveda tudi v Savinjski dolini leta 1511.

V prezbiteriju je na desni strani zašiljena gotska niša s posnetimi ogli, ki je bila v preteklosti do postavitve tabernaklja namenjena za sveta olja.

O oltarjih so najstarejši znani podatki šele v vizitacijskem poročilu iz leta 1631. Iz njega je razvidno, da je cerkev takrat imela kar pet oltarjev. Poleg glavnega (velikega) oltarja posvečenega svetemu Mateju so bili še štirje stranski oltarji. Vsi stranski oltarji so bili v času vizitacije še neposvečeni. Vizitator je po pregledu cerkve zahteval, da morajo oltarja v zakristiji in onega v lopi pred vhodom v cerkev podreti. Prav neverjetno je, da je imela tako majhna cerkev tako veliko število oltarjev.

Sedanji veliki (glavni) oltar svetega Matevža je preprosto umetniško delo iz leta 1795. V osredju v tronu prikazuje kip svetega Matevža (Mateja). Poleg osrednjega kipa svetega Mateja sta še kipa svetega Matije na levi strani in svetega Joba na desni strani.

Sedanja kapela na levi strani je tisti del cerkve, ki so ga dozidali kasneje kot ladjo in prezbiterij. Verjetno je to bilo leta 1760. Na zunanji steni kapele svete Ane je namreč v omet vzidana letnica 1760, ki verjetno pomeni leto dozidave te kapele. V primerjavi z ladjo je kapela velika, saj je dolga okoli 5,30 metra, široka 4,20 metra in sega v višino okoli 5,90 metra na najvišji točki obokanega stropa. Prehod iz ladje v kapelo je s tremi metri občutno ožji od širine kapele.

Na desni strani ladje je oltar posvečen svetemu Florijanu.

Zakristija je tisti del cerkve, ki so ga prizidali kasneje. Tudi njeno mesto na južni strani dokazuje, da so jo dozidali šele po tridentinskem koncilu. En del stropa je obokan s kamenjem.
V zakristiji je na posebnem stojalu obešen bronast star zvon, ki ni več uporaben, saj je počil in so ga zato morali zavariti. Podrobnejši opis je pri opisu ostalih zvonov.

Sedanji tlak v zakristiji so uredili v času zadnje obnove in je posebnost, saj so ga s takimi vzorci položili na slovenskem območju samo še na gradu Žovnek, v braslovški župnijski cerkvi, v cerkvi svetega Andreja v Šaleku pri Velenju in v gomilski podružnični cerkvi v Šentrupertu. Tlak naj bi izdelali vsaj v 15. stoletju. Zaradi obilice kvalitetne gline, ki je na braslovškem območju, lahko upravičeno predvidevamo, da je bila delavnica za izdelavo tega tlaka nekje v bližnjem območju Žovneka ali Šmatevža. Zaradi težav s prevozi opeke zanesljivo niso prevažali od daleč. Tlake v šaleško cerkev pa bi lahko izdelali nekje v bližini Šaleka in ob tem uporabili izposojene matrice.

Zvonik cerkve svetega Matevža je posebnost, saj ima okroglo obliko in je nerazčlenjen. Predvidoma je zvonik delo kakega tujega, verjetno italijanskega zidarskega mojstra. Prav zaradi svoje okrogle oblike je zvonik redkost. Zvonikove line so preproste in pravokotne oblike. Prvotno je zvonik stal ob steni izven strehe. Ko so cerkev obokali, so ostrešje nekoliko zvišali in ob tem je del zvonika prišel pod streho.

V cerkvi je leta 1597 nekaj časa počivalo truplo ljubljanskega škofa Ivana (Janeza) Tavčarja, potem ko je 24. avgusta 1597 med službeno potjo v Gradec umrl. Balzamirano truplo so nato iz Gradca prepeljali in ga pokopali je v Gornjem Gradu. Lastnika bližnjega dvorca Štravsenek je bil Andrej Tavčar, ki je bil škofov nečak.

Besedilo je vzeto iz knjige »Sakralni spomeniki na območju občine Braslovče«, Franc KRALJ, 2012, Kulturno zgodovinsko društvo Žovnek.

Kogar zanimajo podrobnosti, jih lahko najde v navedeni knjigi.