Oznanila – 6. velikonočna nedelja


Prenesite in natisnite Oznanila v PDF obliki.
Prenesite družinsko molitev ob Božji besedi.
Nova navodila Slovenske škofovske konference!


BESEDA ŽIVEGA BOGA

»Tisti dan boste spoznali, da sem jaz v Očetu in vi v meni in jaz v vas. Kdor ima moje zapovedi in se jih drži, ta me ljubi; kdor pa me ljubi, tega bo ljubil moj Oče, in tudi jaz ga bom ljubil in se mu razodél.« (Jn 14,20–21)

BESEDA O BESEDI

Jezus v današnjem evangeliju kar dvakrat poudarja: »Če me ljubite, boste spolnjevali moje zapovedi« in »Kdor ima moje zapovedi in jih spolnjuje, me ljubi«. Po domače bi rekli: ljubezen do Boga je treba pokazati z dejanji. Tudi starši se ne zadovoljijo s tem, da jim otroci z besedami ponavljajo: »Rad te imam.« Če ne upoštevajo njihovih želja in ukazov, njihova ljubezen nima nobene življenjske vrednosti. Preskusni kamen naše ljubezni do Boga, kar je dejansko naša vera, je uresničevanje Jezusove največje zapovedi. V njej je povzet dekalog ali deset Božjih zapovedi, ki urejajo človekov odnos do Boga, Stvarnika in Očeta, in do soljudi, ki so zaradi skupnega Očeta naši pravi bratje in sestre. V obe smeri ima ta »največja zapoved« enako težo. Pobožen ljudomrznež je od Boga bolj oddaljen kot pa tisti, ki zna ustvarjati prisrčne medčloveške odnose, čeprav Boga z jezikom ne priznava.

Pomembno se je odpreti delovanju Svetega Duha, kot so se novokrščenci iz Samarije, ki smo jih lahko srečali v današnjem prvem berilu. Jezus obljublja apostolom in vsem svojim učencem Duha resnice. To je tista oživljajoča moč, ki v nas, če mu ne postavljamo ovir, rodi sadove krščanskega življenja, življenja po Božjih zapovedih. Apostol Pavel v svojem pismu Galačanom našteva za življenje silno dragocene »sadove Duha: ljubezen, veselje, mir, potrpežljivost, blagost, dobrotljivost, zvestoba, krotkost, samoobvladovanje«. Roditi te sadove pomeni »imeti Jezusove zapovedi in jih spolnjevati«. Ali z drugimi besedami – ljubiti Boga. Po: S. Čuk, Misli srca

KONEC EPIDEMIJE — DOBRODOŠLI NAZAJ!

Kar nekoliko šokirani smo, da je konec epidemije kar naenkrat razglašen. Navadili smo se že biti socialno distancirani, doma, v svoji občini, iti samo v službo in po nujnih opravkih.  Naše življenje se je v precejšnji meri preselilo na splet, telefon, TV in podobne elektronske pripomočke.

Tudi glede verskega življenja ste verniki bili prisiljeni spremeniti svoje navade in ostati doma. No, mnogim je to prišlo tudi prav, saj so lahko nedeljsko mašo ta čas opuščali brez greha in slabe vesti — svojih navad pa glede obiska maš ni bilo treba spreminjati.

Verjamem, da ste mnogi obisk vsaj nedeljskih maš nadomestili s sodelovanjem pri prenosih preko radia, televizije in spleta. Kar naenkrat je veliko duhovnikov maše iz župnijskih cerkva prenašalo po facebooku in youtubu. Pri nas se za to nismo odločili, ker ste končno imeli na voljo veliko drugih možnosti.

Slišati je bilo, da naj bi se v tem času povečalo družinsko nasilje. Kljub temu srčno upam, da je bila za vas karantena priložnost za graditev tesnejših in lepših zakonskih in družinskih medsebojnih odnosov. Upam tudi, da vas je pomanjkanje župnijskega življenje napotilo k razmišljanju, kako bi lahko molitev okrepili v vašem družinskem krogu in da vam je, vsaj nekaterim, to tudi uspelo — da se je v vaši družini zmolil kakšen Oče naš in Zdrava Marija več. Upam, da nas je stiska napotila k Bogu in k molitvi, da nas ni zgolj zapirala vase in sebično reševanje lastne kože ter pritoževanje nad drugimi.

Duhovniki smo se spraševali, kaj se bo zgodilo, ko se bodo cerkve ponovno odprle. In se je zgodilo. Po informacijah, ki jih imamo, se je v nedeljo v župnijske cerkve v Sloveniji vrnilo med 10 in 50% vernikov. Pri nas obisk ocenjujemo na približno 25 do 30%. Nekateri so ostali doma, ker spadajo v rizično skupino — predvsem starejši. Drugi so ostali doma, ker se jim je zdelo, da je še nekoliko prezgodaj in je nevarnost okužbe še velika. Tretji so razmišljali, da v cerkvi ne bo dovolj prostora, ker bo treba sedeti 1,5m narazen in so iz »vljudnosti« pustili drugim, naj gredo. Četrti pa so se preprosto odvadili in je nedeljo dopoldne namesto cerkve zapolnil kavč ali sprehod s psom. Lažjih izbir se človek na splošno hitro in rad navadi, to nam je vsem domače.

Vsemu navkljub bi vas rad spet preprosto povabil k nedeljski maši v domačo župnijsko cerkev. Prostora bo dovolj za vse. Če ga bo zmanjkalo, bo ob lepem vremenu moč sedeti tudi zunaj.

Najstarejši zapisi o življenju kristjanov pričujejo, da je bil eden njihovih glavnih razpoznavnih znakov zbiranje pri evharistiji vsako nedeljo zjutraj. To je naš krščanski DNK, to je naša izpoved vere, brez tega izgubimo svojo identiteto. V nedeljo zjutraj je Jezus kot prvi in edini premagal smrt in vsako nedeljo zjutraj kristjan z obiskom maše razglaša resnico, da je z Jezusom tudi on nesmrten. Ali obstaja še kaj več od tega? Zato spet srčno vabljeni k nedeljskemu praznovanju našega večnega življenja.

Prošnji dnevi in Gospodov vnebohod

Od ponedeljka do srede so — kot vsako leto — prošnji dnevi, zato bomo pri svetih mašah molili za rodovitnost in blagoslov pri letošnjih pridelkih.

V četrtek je praznik Jezusovega vnebohoda, 40. dan po veliki noči. Jezus odhaja, da nam pripravi prostor pri sebi v nebesih. Oziramo se tja, kamor smo namenjeni in tega ne smemo izgubiti izpred oči. Vabljeni k praznični sveti maši.

NEDELJA – 17. 05.

6. velikonočna

7.30

10.00

za vse žive in rajne župljane

za † Ivano in Jakoba Drev

PONEDELJEK – 18. 05.

sv. Janez I., papež

19.00 za † Sonjo Štok in Pavlo Urankar
TOREK – 19. 05.

sv. Krišpin, redovnik

19.00 za † Dragotina Mačka (osm.)
SREDA – 20. 05.

sv. Bernardin Sienski

19.00 za † Ivana Čulka
ČETRTEK – 21. 05.

VNEBOHOD

19.00 za † Franca Kneza
PETEK – 22. 05.

sv. Joahima, redovnica

19.00 za † Ivano Grah
SOBOTA – 23. 05.

sv. Socerb, mučenec

19.00 za † Marijo Sovinc
NEDELJA – 24. 05.

7. velikonočna

7.30

10.00

za vse žive in rajne župljane

za † Jurija Bogataja (30. dan)

Glede na trenuten NIZEK OBISK nedeljskih maš ukinjamo navodilo, da pridete k mašam samo iz nekaterih vasi, torej:
VSAKO NEDELJO STE PRI MAŠAH DOBRODOŠLI VSI VERNIKI, PROSTORA V CERKVI JE DOVOLJ, KLJUB MEDSEBOJNI RAZDALJI. ČE BI PROSTORA ZMANJKALO, BOMO PRIPRAVILI SEDEŽE PRED CERKVIJO, seveda ob upoštevanju ukrepov (razkuževanje, medosebna razdalja, maske).

Prosimo, da člani istega gospodinjstva pridete k isti nedeljski maši in sedite skupaj, da bo tako na voljo več prostora.

Bralce in ministrante v času ukrepov  prosimo , da se prostovoljno daste na razpolago in upoštevate omenjena navodila za zaščito.

Ureditev in krašenje župnijske cerkve ta teden: Trnava


Vsi, ki ste v tem času krize v osebni stiski ter potrebujete pogovor. Škofijska Karitas Celje vam nudi pomoč preko telefona 051 658 299 vsak dan med 8.00 — 13.00 ter 16.00 — 18.00.

Župnijska Karitas Gomilsko je v kontaktu s Civilno zaščito Braslovče. Če potrebujete dostavo hrane iz trgovine ali zdravil iz lekarne in podobno, pokličite brezplačno številko Civilne zaščite Braslovče 080 26 46 in vam bodo pomagali!

Oznanila – 5. velikonočna nedelja


Prenesite in natisnite Oznanila v PDF obliki.
Prenesite nedeljsko bogoslužje za družine.
Nova navodila Slovenske škofovske konference!


BESEDA ŽIVEGA BOGA

Jezus mu je dejal: »Jaz sem pot, resnica in življenje. Nihče ne pride k Očetu drugače kot po meni. Če ste spoznali mene, boste spoznali tudi mojega Očeta. Od zdaj ga poznate in videli ste ga.« (Jn 14,6–7)

BESEDA O BESEDI

Francoski jezuit Aime Duval je pripovedoval, da mu je o Bogu največ povedal zgled očeta, ko so zvečer skupaj molili. Videl ga je, kako kleči, glavo ima v dlaneh in zbrano moli. In otrok je razmišljal: »Glej, kako je moj oče, ki je tako močan, da obvlada par volov, ki se prav nič ne boji župana in drugih veljakov, pred Bogom čisto majhen. Bog mora res biti zelo velik, ker moj oče pred njim kleči, pa tudi zelo prisrčen prijatelj, ker moj oče z njim govori kar v svoji delovni obleki.«

Slovenski pogovor pravi: »Kakršen oče, takšen sin.« Pa nima v mislih toliko zunanje, telesne podobnosti, potez obraza, tudi ne samo značaja. Meri predvsem na tisto, kar oče da svojemu sinu (seveda tudi hčeri) iz svojega notranjega bogastva, ki si ga je sam pridobil z vzgojo in samovzgojo, kot veren človek z oblikovanjem svoje osebnosti po načelih evangelija. Če je oče dober, pravimo: škoda da se sin ni vrgel po očetu! Tako govorimo, vendar vsak pameten človek ve, da se noben otrok ne »vrže« samo po starših, saj so poleg družinskih še nešteti drugi vzgojni vplivi. Psihologi in sociologi pravijo, da otrok že od najnežnejše dobe največ znanja in navad, dobrih in slabih, pridobi s posnemanjem, ki mu je prirojeno. Gotovo to še bolje kot učenjaki veste vsi, ki ste očetje in matere in ste svoje otroke ljubeče spremljali od trenutka spočetja dalje. Zaradi svoje telesne povezanosti z njim je otroku bliže mati, vendar otrok potrebuje tudi bližino očeta.      Po: S. Čuk

NAVODILA OB SPROŠČANJU UKREPOV
ob epidemiji korona virusa

S 4. majem so se cerkve znova odprle, vendar ni vse tako, kot je bilo prej, zato ponovno objavljamo nekaj najpomembnejših navodil in obvestil!

Svete maše

a) Udeležba je dovoljena samo zdravim osebam, ki nimajo simptomov okužbe dihal. Starejšim, kroničnim bolnikom in drugim zdravstveno ogroženim osebam priporočamo, da še naprej svete maše spremljajo po televiziji, radiu ali spletu.
b) V cerkvi mora vsak vernik nositi svojo zaščitno masko oz. temu primerno zaščito (šal, ruta ipd.). Maske nosijo vsi sodelavci pri bogoslužju, razen duhovnika, ki jo nadene za delitev obhajila.
c) Pri vstopu in izstopu iz cerkve si mora vernik razkužiti roke.
d) Ves čas ohranjamo varnostno razdaljo vsaj 1,5 metra. Pozor pri vstopu in odhodu iz cerkve in ko gremo k obhajilu!
e) Sedimo na označenih mestih. Skupaj lahko sedijo le osebe, ki živijo skupaj.
f) Blagoslovljene vode ob vhodu ni, kropljenje bo vključeno v mašni obred.
g) Pevski zbor ni dovoljen. Na koru so lahko organist in solist ali družina.
h) Pozdrav miru oz. rokovanje se opusti.
i) Sveto obhajilo se deli samo na roko brez izjeme. Za trenutek zaužitja si odmaknemo masko.
j) Pobiranja darov ne bo med mašo, ampak boste lahko darovali ob vhodu v cerkev, pred ali po maši (tudi med tednom, če v nedeljo ne boste mogli priti).
k) Škofje v tem času dovoljujejo, da dolžnost nedeljske svete maše izpolnimo tudi z obiskom maše enkrat v tednu na kateri koli dan.

Župnijska pisarna

bo odprta le po predhodnem dogovoru za nujne zadeve, ki jih ni mogoče urediti po telefonu ali spletu. Za naročilo svetih maš pokličite po telefonu.

Sveta spoved

v spovednicah ni dovoljena, zato bo spoved potekala pod zvonikom. Pri tem spovedanec in spovednik nosita zaščitno masko in ohranjata razdaljo 1,5 metra.

Sveta birma

je preložena na jesenski čas.

Prvo sveto obhajilo

se ravno tako preloži na jesenski čas.

Verouka in drugih srečanj

do preklica ne bo. Do nedelje 7. junija veroučenci oddajo izpolnjene delovne zvezke v škatlo pred vhodom v župnijski dom . Prav tako tudi spričevala, kdor jih ima doma. Kateheti bomo na podlagi tega zaključili letnik.

NEDELJA – 10. 05.

5. velikonočna nedelja

7.30

10.00

za vse žive in rajne župljane

za † Marijo Semprimožnik in starše 

PONEDELJEK – 11. 05.

sv. Antim, duhovnik

19.00 za † spomin mašniško posvečenje Izidorja Završnika
TOREK – 12. 05.

sv. Pankracij, mučenec

19.00 za † Marto Kunst (30. obletnica)
SREDA – 13. 05.

sv. Servacij, škof

19.00 za † Ano Pristalič in vse njene
ČETRTEK – 14. 05.

sv. Bonifacij, mučenec

19.00 za † Antona in Štefana Šlander ter vse Koprivove
PETEK – 15. 05.

sv. Zofija, mučenka

19.00 za † Zofko Vasle in Mimi
SOBOTA – 16. 05.

sv. Janez Nepomuk

19.00 za † Magdo (Marijo) Mahor
NEDELJA – 17. 05.

6. velikonočna

7.30

10.00

za vse žive in rajne župljane

za † Ivano in Jakoba Drev

Naslednjo nedeljo 17.5. pridite k mašam verniki iz Grajske vasi, Šentruperta in Trnave. Ostali pridite kakšen dan čez teden — šteje kot nedeljska maša.

Če bo ob nedeljah v cerkvi dovolj prostora, boste lahko nadalje prihajali vsi. Ob primeru lepega vremena bi glede na razlago SŠK lahko sedeli tudi zunaj, če se zagotovi upoštevanje koronavirusnih ukrepov.

Prosimo, da člani istega gospodinjstva pridete k isti nedeljski maši, ker lahko sedite skupaj in bo tako na voljo več prostora.

Bralce in ministrante v času ukrepov  prosimo , da se prostovoljno daste na razpolago in upoštevate omenjena navodila za zaščito.

Ureditev in krašenje župnijske cerkve ta teden: Šmatevž

Vsi, ki ste v tem času krize v osebni stiski ter potrebujete pogovor. Škofijska Karitas Celje vam nudi pomoč preko telefona 051 658 299 vsak dan med 8.00 — 13.00 ter 16.00 — 18.00.

Župnijska Karitas Gomilsko je v kontaktu s Civilno zaščito Braslovče. Če potrebujete dostavo hrane iz trgovine ali zdravil iz lekarne in podobno, pokličite brezplačno številko Civilne zaščite Braslovče 080 26 46 in vam bodo pomagali!

Oznanila – 4. velikonočna nedelja


Prenesite in natisnite Oznanila v PDF obliki.
Prenesite velikonočno bogoslužje za družine.
Nova navodila Slovenske škofovske konference!


BESEDA ŽIVEGA BOGA

Kdor pa pride skozi vrata, je pastir ovac. Njemu vratar odpre in ovce poslušajo njegov glas in svoje ovce kliče po imenu in jih vodi iz staje. Ko vse svoje spusti ven, hodi pred njimi in ovce gredo za njim, ker poznajo njegov glas. Za tujcem pa ne bodo šle, ampak bodo bežale pred njim, ker ne poznajo glasu tujcev.« (Jn 10,2–5)

BESEDA O BESEDI

Dobro je, da je Jezus že v evangeliju mislil na »pastirje«, ki z ljubeznijo skrbijo za zaupane jim »ovce«. Še bolj kot poslušanja dušnih pastirjev, njihove podpore, vodenja in tolažbe so socialno angažirani laiki potrebni rednega, včasih celo vsakodnevnega obhajila. Omogočiti jim dar zakramentov, še posebej evharistije in spovedi, pa tudi stati jim ob strani v kriznih situacijah in v življenjskih odločitvah, sodi k neodložljivim nalogam pravega dušnega pastirja. Apostolsko služenje Božjemu ljudstvu obstaja tudi v mreženju in krepitvi vzajemno podpirajočih se jedrnih verskih skupin s pomočjo teoloških in duhovnih spodbud. Mladi in iščoči katoličani potrebujejo poleg tega še temeljne kateheze, da se lahko dobro poučijo o svoji veri – to je najbolj pristna naloga škofov, duhovnikov in pastoralnih delavcev.        Po: Docat – Kaj storiti?

Duhovnik ni preprosto uradnik, ki ga vsaka družba potrebuje, da v njej lahko izpolnjene določene naloge. On namreč dela nekaj, česar noben človek sam iz sebe ne more: v Kristusovem imenu izgovarja besedo odpuščanja nad našimi grehi in tako Bog po njem spreminja stanje našega življenja. Nad kruhom in vinom izgovarja Kristusove besede zahvale, ki so besede spremenjenja – on sam, Vstali, ponavzoči svoje telo in kri ter tako spremeni elemente zemlje: svet odpira Bogu in ga z njim združuje. Tako duhovništvo ni preprosto »javna funkcija«, marveč zakrament: Bog se posluži ubogega človeka, da je po njem na razpolago ljudem in zanje deluje. Ta drznost Boga, da zaupa človeku, čeprav pozna naše slabosti, človeka zavezuje, da zanj dela in da je tu. To je resnična veličina, ki se skriva v besedi duhovništvo. Papež Benedikt XVI.

NAVODILA OB SPROŠČANJU UKREPOV
ob epidemiji korona virusa

Splošna navodila so objavljena na spletni strani Slovenske škofovske konference!
Tukaj objavljamo navodila, aplicirana na župnijo Gomilsko.

Ukrepi veljajo od ponedeljka 4. maja 2020 do preklica!

Svete maše

a) Udeležba je dovoljena samo zdravim osebam, ki nimajo simptomov okužbe dihal, ne kašljajo in nimajo povišane telesne temperature. Starejšim, kroničnim bolnikom in drugim zdravstveno ogroženim osebam priporočamo, da še naprej svete maše spremljajo po televiziji, radiu ali spletu, saj je to zaradi njihovega zdravstvenega stanja najvarneje.
b) V cerkvi mora vsak vernik nositi svojo zaščitno masko oz. temu primerno zaščito (šal, ruta ipd.). Maske nosijo vsi sodelavci pri bogoslužju, razen duhovnika.
c) Pri vhodu v cerkev si mora vernik razkužiti roke z ustreznim razkužilnim sredstvom, ki ga zagotovi župnija.
d) Verniki morajo v cerkvi in v klopeh ohranjati varnostno razdaljo vsaj 1,5 metra. V cerkvi so za to označena mesta. To ne velja za osebe, ki živijo v istem gospodinjstvu.
e) Tudi bogoslužni sodelavci ves čas ohranjajo varnostno razdaljo, razen pri nujnih opravilih med mašo.
f) Blagoslovljene vode ob vhodu ni, kropljenje bo vključeno v mašni obred.
g) Dovoljeno je ljudsko petje. Pevski zbor med sveto mašo ni dovoljen. Na koru so lahko organist in solist ali družina, ki živi v istem gospodinjstvu.
h) Pozdrav miru oz. rokovanje se opusti.
i) Vernikom je dovoljeno deliti sveto obhajilo samo na roko brez izjeme. Preden se obhajajo, si verniki s prosto roko odmaknejo masko, takoj po zaužitju svete hostije pa si masko zopet namestijo čez obraz. Med verniki v vrsti mora biti vsaj 1,5 metra razdalje. Delivec obhajila mora imeti pri obhajanju masko.
j) Ko verniki prihajajo v cerkev in odhajajo iz nje, naj upoštevajo medsebojno razdaljo 1,5 metra.
k) Pobiranja darov ne bo med mašo, ampak boste lahko darovali ob vhodu v cerkev, pred ali po maši (tudi med tednom, če v nedeljo ne boste mogli priti).
l) Škofje ordinariji s tem odlokom do preklica dovoljujejo, da verniki dolžnost nedeljske svete maše izpolnijo tako, da se udeležijo svete maše enkrat v tednu na kateri koli dan.
m) Zaradi majhnega cerkvenega prostora na Gomilskem bomo uredili tako, da se boste nedeljskih maš udeleževali po vaseh. Ostale, ki niste na vrsti pa prosimo, da pridete k maši kateri koli dan čez teden. Več v nadaljevanju.

Župnijska pisarna

bo odprta le po predhodnem dogovoru za nujne zadeve, ki jih ni mogoče urediti po telefonu ali spletu. V pisarni je lahko samo en obiskovalec, ki mora nositi zaščitno masko ter si mora ob vstopu razkužiti roke. Za naročilo svetih maš pokličite po telefonu.

Sveta spoved

v spovednicah ni dovoljena, zato bo spoved potekala pod zvonikom. Pri tem spovedanec in spovednik nosita zaščitno masko in ohranjata razdaljo 1,5 metra. Spovedovanje po telefonu in po spletu je izrecno prepovedano. Redna oblika spovedovanja je osebna spoved.

Sveti krst

je dovoljen ob navzočnosti najožjih sorodnikov oz. največ 15 oseb, ki med seboj ohranjajo ustrezno in obredu primerno razdaljo ter nosijo zaščitne maske. 

Sveta birma

Podeljevanje zakramenta birme je zaradi osebnega stika med birmancem in birmovalcem preloženo na jesenski čas oz. čas po začetku novega veroučnega leta. Nove termine birm bodo posamezne škofije uskladile z župniki. S starši se bomo o tem pogovorili na sestanku.

Prvo sveto obhajilo

Če so otroci ustrezno pripravljenih, je mogoče podeliti zakrament prvega svetega obhajila v skupinah z največ 5 prvoobhajanci ob nedeljah oz. delavnikih. Če otroci še niso pripravljeni, se podeljevanje zakramenta prvega svetega obhajila preloži na jesenski čas. Dokončno odločitev bomo sprejeli po sestanku s starši.

Poroke

Podeljevanje zakramenta svetega zakona je dovoljeno ob navzočnosti najožjih sorodnikov oz. največ 15 oseb, ki med seboj ohranjajo ustrezno razdaljo ter nosijo zaščitne maske.

Bolniško maziljenje

je dovoljeno ob upoštevanju, da sta duhovnik in bolnik ustrezno zaščitena. 

Cerkveni pogrebi

so dovoljeni ob upoštevanju navodil državnih ustanov. Pogrebni obred se opravi v navzočnosti najožjih sorodnikov. Pogrebna sveta maša je lahko darovana ob upoštevanju določil v poglavju I) Svete maše tega navodila. Med pogrebom je treba upoštevati medsebojno razdaljo 1,5 metra.

Verouk in druga srečanja

Do preklica ne bo verouka in drugih oblik izobraževanja ter župnijskih srečanj (sestanki ŽPS in ŽGS itd.).

Do nedelje 7. junija naj vsi veroučenci oddajo delovne zvezke, v katerih so rešene vse naloge, v škatlo pred vhodom v župnijski dom na Gomilskem. Prav tako tudi spričevala, tisti, ki jih imajo doma. Kateheti bomo na podlagi tega zaključili letnik.

Oratorij

lahko poteka ob upoštevanju navodil in predpisov državnih ustanov. Več navodil sledi.

Šmarnice za otroke

letos niso v cerkvi, ampak potekajo po spletu in jih otroci skupaj z družino opravljajo doma. Še vedno se lahko prijavite tukaj: https://forms.gle/ZhoWrQ8qemUzfv2i8.

 

NEDELJA – 03. 05.

4. velikončna nedelja

nedelja dobrega pastirja

7.30

10.00

za vse žive in rajne župljane

za † Tomaža Lončarja

PONEDELJEK – 04. 05.

sv. Florijan, mučenec

19.00 za vse † Hacetove in starše Šketa
TOREK – 05. 05.

sv. Leon, puščavnik

19.00 za † Rozi Drča obl. in Poldi

in vse Drčeve

SREDA – 06. 06.

Marija, srednica milosti

19.00 za † Jurija Bogataja (osmina)
ČETRTEK – 07. 05.

sv. Roza, redovnica

19.00 za † Cirilo in Antona Plajh Šentrupert
PETEK – 08. 05.

sv. Viktor, mučenec

19.00 za † Jožeta Žnidarja (30. dan)
SOBOTA – 09. 05.

sv. Pahomij, opat

19.00 za † Marijo Sovinc
NEDELJA – 10. 05.

5. velikonočna nedelja

7.30

10.00

za vse žive in rajne župljane

za † Marijo Semprimožnik in starše 

V ponedeljek 4. maja lahko prvič spet pridete k maši. Prosimo, da upoštevajte navodila na prejšnji strani!

V nedeljo 10. 5. pridite k mašam verniki iz Gomilskega, Šmatevža in Zakla, ostali pridite kakšen dan čez teden — šteje kot nedeljska maša.

Naslednjo nedeljo 17.5. pa boste na vrsti verniki iz Grajske vasi, Šentruperta in Trnave.

Prosimo, da člani istega gospodinjstva pridete k isti nedeljski maši, ker lahko sedite skupaj in bo tako na voljo več prostora.

Bralce in ministrante v času ukrepov  prosimo , da se prostovoljno daste na razpolago in upoštevate omenjena navodila za zaščito.

Ureditev in krašenje župnijske cerkve ta teden: Gomilsko II.


Vsi, ki ste v tem času krize v osebni stiski ter potrebujete pogovor. Škofijska Karitas Celje vam nudi pomoč preko telefona 051 658 299 vsak dan med 8.00 — 13.00 ter 16.00 — 18.00.

Župnijska Karitas Gomilsko je v kontaktu s Civilno zaščito Braslovče. Če potrebujete dostavo hrane iz trgovine ali zdravil iz lekarne in podobno, pokličite brezplačno številko Civilne zaščite Braslovče 080 26 46 in vam bodo pomagali!

Oznanila – 3. velikonočna nedelja


Prenesite Oznanila v PDF obliki.
Prenesite velikonočno bogoslužje za družine.
Sledite objavam in navodilom Slovenske škofovske konference.


BESEDA ŽIVEGA BOGA

Ko je sédel z njima za mizo, je vzel kruh, ga blagoslôvil, razlomil in jima ga dal. Tedaj so se jima odprle oči in sta ga spoznala. On pa je izginil izpred njiju. In rekla sta drug drugemu: »Ali ni najino srce gorelo v nama, ko nama je po poti govóril in razlagal Pisma?« Še tisto uro sta vstala in se vrnila v Jeruzalem ter našla zbrane enajstére in tiste, ki so bili z njimi. (Lk 24,30–33)

BESEDA O BESEDI

Besede emavških učencev bi iz naših ust morda zvenele takole: »Upali smo, da bo naše življenje uspelo, da bomo močni v besedah in dejanjih, da bomo doživeli uspeh, da bomo nekaj dosegli … Toda vsi načrti so padli v vodo: nismo uspeli, vse v nas se podira, vse je brezupno, vse skupaj nima več nobenega smisla …«
Jezus nam ne očita, ker tako razmišljamo. Pomaga nam le, da bi svoje življenje dojeli v luči Božje besede. Ključ njegovega novega pogleda se glasi: »Mar ni bilo potrebno, da je Kristus to pretrpel in šel v svojo slavo?« (Lk 24,26). Prevedeno v našo situacijo bi se ta misel glasila takole: »Mar ni bilo potrebno, da se je z menoj to zgodilo, da bo zame to dobro? Mar ni bilo potrebno, da vse to prestaneš, da se osvobodiš iluzij, ki si si jih ustvaril o svojem življenju, in da se razviješ v podobo, ki si jo je Bog ustvaril o tebi?«
Če si vedno znova ponavljamo to evangeljsko misel in jo projeciramo v svoje življenje ter z njo pogledam na svoja razočaranja, ranjenosti v otroštvu, v šoli, na nesporazume in frustracije pri delu – preneham s tarnanjem. Na svoje življenje pogledam z novimi očmi: vse se je moralo tako zgoditi, vse je bilo dobro. Vse je služilo temu, da sem se razvil v osebnost, kakršno si je zamislil Bog.    Po: A. Grün

OB SLOVESU OD NADŠKOFA URANA
odlomki iz nagovora nadškofa Zoreta

Dragi nadškof je trikrat ležal na tleh pred svojim Bogom: prvič v tej cerkvi ob diakonskem in drugič ob duhovniškem posvečenju, ki mu ga je 29. junija 1970 podelil nadškof Jožef Pogačnik. Tretjič pa v Baziliki sv. Petra v Rimu, ob priliki škofovskega posvečenja, ki ga je 6. januarja 1993 prejel po rokah papeža sv. Janeza Pavla II. In kdor se položi v prah, ga ne more zlomiti nobena stvar več, nobeno breme in noben križ. Kmalu po škofovskem posvečenju je ob predstavitvi v tej stolnici povedal, da se zaveda, »da je začetek škofovanja le cvetna nedelja, da bodo prišli tudi dnevi velikega tedna in šele po njih velika noč. Zavedam se, da je poslanstvo škofa predvsem služenje«, je dejal.
Njegovo služenje je bilo življenje v duhu škofovskega gesla, ki si ga je izbral: »Da, Oče!« Živel je poslušnost Očetu, ki se jo je učil od Gospoda Jezusa Kristusa. Škof Peter Štumpf: »Mnogo evangeljskih besed nam je oznanil, mnogo žlahtnih pesmi zapel, le redki so vedeli, da je pri tem tudi trpel. Ne zato, ker ga ne bi razumeli, temveč zato, ker je v sebi nosil bolečine tistih, ki jim je oznanjal, in tistih, ki jim je pel. Sočutni škof je bil v Cerkvi na Slovenskem tisto, kar je bil papež Janez Dobri v svojem času.«
Nadvse rad je bil med ljudmi. Pa naj bo to med otroki in dijaki v Zavodu sv. Stanislava, med ljudmi na župnijah, kjer je birmoval ali vodil različne slovesnosti, med romarji, ki jim je bil pravi duhovni oče, med sodelavci, prijatelji in romarji Radia Ognjišče, ki jim je bil blizu z molitvijo, besedo in pesmijo. Kamor je prišel, je prinašal sonce, veselje, pozitiven pogled na življenje. S seboj je vedno nosil podobice s simbolnimi fotografijami, izreki in molitvami. Ko je koga srečal in z njim spregovoril besedo, je na koncu iz žepa potegnil kup podobic in sogovornika povabil, da je izbral. »Prav vsaka zadane! In misel je najbolj prava zate za ta trenutek!« je običajno komentiral, ko je nekdo izbiral podobice.
Naj končam še s čisto osebnim doživetjem. V soboto zjutraj, bilo je jutro velike sobote, ko se je noč svitala v jutro, sem šel na sprehod po svoji običajni poti. Ko sem prišel do Karlovškega mostu, sem kot po navadi hotel zaviti na grad. Pa me je nekaj ustavilo in mi reklo, da moram do stavbe hospica. Moral sem obrniti, iti preko Karlovškega mostu in se po Hradeckega cesti napotiti k hiši Ljubhospica. Vedel sem, da ne bom mogel do tebe, a sem si dejal, da bom lahko pomolil zunaj ter tebi in vsem podelil blagoslov. Pozneje sem izvedel, da je bilo to v času, morda celo do minute točno, ko si se poslovil s tega sveta in zadnjič izgovoril: »Da, Oče!« Bogu hvala za tiste trenutke. In tebi hvala za vsa srečanja, ki smo jih bili deležni, vso skrbnost, ki si nam jo izkazoval, in vse pesmi, s katerimi si nas razveseljeval. Počivaj v miru, ki nam ga podarja vstali Kristus.

“SE VIDIMO V RAJU! MOLITE ROŽNI VENEC!”
duhovnik, ki je umrl zaradi koronavirusa

Preden se je poslovil s tega sveta, je dvignil roke proti nebu z navdušenjem, kot bi dosegel zadetek pri nogometu. To je bila gesta poguma in spodbude drugim. Stavek, ki ga je pogosto ponavljal, se je glasil: “Človek ima dve roki zato, da eno uporablja za delo, z drugo pa šteje jagode rožnega venca.”
Okužen s koronavirusno boleznijo covid-19 je duhovnik Cirillo Longo svoje zadnje ure zemeljskega življenja preživel v bolnišnici, kjer je spodbujal zdravstveno osebje, ki je skrbelo zanj.
Umrl je 19. marca, na god sv. Jožefa, dan zatem, ko je dopolnil 95 let.
Njegovo sporočilo bo za vedno ostalo v srcih tistih, ki so ga poznali. Svoje zadnje dni je bil on tisti, ki je tolažil druge. Ekipi v bolnišnici je dejal: “Ne bojte se, kajti vsi smo v Božjih rokah.”
Da se mu dnevi iztekajo, je bilo jasno 12. marca. Naslednjih osem dni je bilo napolnjenih z molitvijo in trpljenjem, tako fizičnim kot psihičnim.
V noči na 17. marec je Cirillo v kratkem telefonskem pogovoru s svojim znancem dejal: “Se vidimo v raju … Molite rožni venec … Prenesi moj objem vsem.”
V poslednjem pogovoru na dan njegove smrti pa je vsem želel sporočiti: “Veliko molite. Prihajajo težki časi. Molíte rožni venec.”             vir: aleteia.si

 

NEDELJA – 26. 04.

3. velikonočna

7.30

10.00

za vse žive in rajne župljane

za † Silvota in Majdo Lenko

PONEDELJEK – 27. 04.

sv. Ciril Jeruzalemski

19.00 za † Ivanko in Milko Grah
TOREK – 28. 04.

sv. Ludvik Montfortski

19.00 za † Ivana Mahorja
SREDA – 29. 04.

sv. Katarina Sienska

16.00

 

19.00

pogreb † Jurija Bogataja

(v najožjem družinskem krogu)

pogrebna maša (zasebno)

ČETRTEK – 30. 04.

sv. Jožef Cottolengo

19.00 za † Mladena Krsnika
PETEK – 1. 5., prvi

sv. Jožef, delavec

19.00 za † Franca in Milko Rančigaj
SOBOTA – 2. 5., prva

sv. Atanazij

19.00 za † Marijo, Franca in Janija Rančigaj
NEDELJA – 3. 5.

4. velikončna nedelja

7.30

10.00

za vse žive in rajne župljane

za † Tomaža Lončarja

 

Vsi, ki ste v tem času krize v osebni stiski ter potrebujete pogovor. Škofijska Karitas Celje vam nudi pomoč preko telefona 051 658 299 vsak dan med 8.00 — 13.00 ter 16.00 — 18.00.

Župnijska Karitas Gomilsko je v kontaktu s Civilno zaščito Braslovče. Če potrebujete dostavo hrane iz trgovine ali zdravil iz lekarne in podobno, pokličite brezplačno številko Civilne zaščite Braslovče 080 26 46 in z veseljem vam bodo pomagali!

Župnijska Karitas bo v naslednjih dneh delila hrano iz evropske pomoči. Prosimo vse, ki so se v tem času znašli v stiski — ali če kdo pozna koga v takšni situaciji —, da se obrnete na Simona Brdnik ali Marijo Orožim.

ŠMARNICE ZA OTROKE 2020

Ker vsaj v začetku maja šmarnic ne bomo mogli obhajati v cerkvi, lahko starši naročite otroke na prejemanje šmarnic. Besedilo bo dnevno prihajalo na mail, na dom pa bo prvih 30 naročnikov prejelo tudi nalepke. Starše spodbujamo, da z otroki vsak dan preberete šmarnice in skupaj molite.
Prijavite se  tukaj:  https://forms.gle/ZhoWrQ8qemUzfv2i8

Oznanila – 2. velikonočna nedelja


Prenesite Oznanila v PDF obliki.
Prenesite velikonočno bogoslužje za družine.
Sledite objavam in navodilom Slovenske škofovske konference.


BESEDA ŽIVEGA BOGA

Čez osem dni so bili njegovi učenci spet notri in Tomaž z njimi. Jezus je prišel pri zaprtih vratih, stopil mednje in jim rekel: »Mir vam bodi!« Potem je rekel Tomažu: »Polôži svoj prst sèm in poglej moje roke! Daj svojo roko in jo polôži v mojo stran in ne bodi neveren, ampak veren.« Tomaž mu je odgovóril in rekel: »Moj Gospod in moj Bog!« Jezus mu je rekel: »Ker si me videl, veruješ? Blagor tistim, ki niso videli, pa verujejo!« (Jn 20,24–29)

BESEDA O BESEDI

Današnji evangeljski odlomek govori o Jezusovem srečanju z apostolom Tomažem teden dni po vstajenju. Tomaž je človek, ki se ne zadovolji takoj in zato raziskuje, osebno preverja in želi priti do osebne izkušnje. Ob odrešilnem stiku z ranami Vstalega Tomaž pokaže dejansko svoje rane, svojo razcepljenost, svoje ponižanje. V znamenju, ki so ga pustili žeblji pa najde odločilni dokaz, da je ljubljen, pričakovan, razumljen. Nahaja se pred Odrešenikom, polnim miline, usmiljenja in nežnosti. Prav takšnega Gospoda je iskal v skriti globini svojega bitja, saj mu je bilo že vedno znano, da je tak.
Ko Tomaž doživi osebni stik z Jezusovo ljubečo in usmiljeno potrpežljivostjo, dojame globoki pomen vstajenja. Notranje preobražen izpove svojo polno in celovito vero vanj, ko vzklikne: „Moj Gospod in moj Bog!“ Tomaž se je tako rekoč dotaknil velikonočne skrivnosti, ki v polnosti razodeva Božjo odrešilno ljubezen, bogato z usmiljenjem (prim. Ef 2,4). In tako kot Tomaž smo v tej drugi velikonočni nedelji tudi mi vsi povabljeni v ranah Vstalega zreti Božje usmiljenje, ki je večje od vsake človeške zamejenosti in blesti nad temino zla in greha.                                       papež Frančišek (12.4.2015)

NEDELJA BOŽJEGA USMILJENJA

Papež sv. Janez Pavel II. je leta 2000 na belo nedeljo, torej 8. dan po veliki noči razglasil, da bo odslej prav ta isti dan praznik Božjega Usmiljenja. To je storil na podlagi sporočil, ki jih je dal Jezus redovnici s. Favstini Kowalski, ki jo je ob isti priložnosti razglasil za svetnico. Papež je izjavil, da je bil to najlepši dan njegovega življenja. Duhovnost oz. sporočilo Usmiljenja pa je poimenoval za luč ljudem današnjega časa in »pot ljudem tretjega tisočletja«. Preroškost tega dejanja se je pokazala ob papeževi smrtni uri. Umrl je namreč 2. aprila 2005, ravno na predvečer istega praznika, ki ga je sam razglasil. Tako je na nek način Bog sam potrdil  pomen praznika in duhovnosti Božjega Usmiljenja.
Z duhovnostjo Božjega Usmiljenja so povezane mnoge pobožnosti. Devetdnevnica, ki bi jo naj opravljali vsako leto od velikega petka do nedelje Božjega Usmiljenja; rožni venec Božjega Usmiljenja, ki naj bi ga molili posebej ob umirajočih; ura Usmiljenja vsak dan ob 15.00, to je ura Jezusove smrti; podoba Usmiljenega Jezusa (natisnjena na prvi strani tega lista) ob kateri vzklikamo: »Jezus, zaupam vate!«
Mnogim je vse to že poznano, drugi pa povabljeni, da  se poglobite. Večino boste našli na: http://www.molitev.net/usmiljeni/

DUHOVNO OBHAJILO V ČASU KORONAVIRUSA

Vabimo, da kot družina v času, ko je v cerkvi sveta maša in je ne morete obiskati, molite naslednjo molitev z duhovnim obhajilom:

1) Pokrižajte se in molite veroizpoved.

2) Preberite evangelij dneva (hozana.si) in v tišini premislite vsebino.

3) Molite naslednjo molitev v času koronavirusa:
Oče usmiljenja in tolažbe, tvoj Sin Jezus Kristus nam je s križem pokazal vrednost trpljenja. Pomagaj našim bratom in sestram, ki že nosijo križ bolezni in so preizkušani. Nakloni jim izboljšanje zdravja, njihovim svojcem pa poguma in zaupanja. Vsem zdravstvenim delavcem nakloni moči in zdravja, da bodo vztrajali v ljubezni do bolnikov; raziskovalcem pa, da bodo čim prej odkrili uspešno zdravilo. Nam in vsemu svetu daj svoj blagoslov, da bomo rešeni bolezni in se ti bomo mogli s tvojo Cerkvijo zahvaljevati. Amen.
Sv. Marija, zdravje bolnikov – prosi za nas.
Sv. Rok, zavetnik zoper kužne bolezni – prosi za nas.
Vsi božji svetniki in svetnice – prosite za nas.

4) Dodajte še druge prošnje za različne potrebe po svoji presoji.

5) Opravite duhovno obhajilo, tako da zmolite Oče naš, Zdrava Marija, Slava Očetu in dodate:
Jezus, verjamem, da si navzoč v Najsvetejšem zakramentu. Zahvaljujem se Ti za Tvojo ljubezen do mene, ki si mi jo izkazal s svojo smrtjo na križu. Želim Te ljubiti bolj kakor vse drugo, predvsem pa Te želim sprejeti v svojo dušo. Ker Te ne morem prejeti zakramentalno, Te prosim, da prideš k meni duhovno: prosim Te, da vstopiš in prebivaš v mojem srcu.
(Kratek premor, da se povežem z Jezusom …)
Hvala Jezus, za to duhovno obhajilo, hvala za Tvoj objem, hvala za to mistično združitev. Ne dovoli, da bi se ločil od Tebe, ampak mi pomagaj, da ostanem v Tebi.

6) Molitev končajte z znamenjem križa.

Kot molitev duhovnega obhajila vam lahko namesto zgornje služi tudi tale, ki jo je napisala uršulnika s. Elizabeta Kremžar:

STOPI, SVETI ANGEL, VARUH,
v cerkvi ti na prostor moj,
bodi tam pri sveti maši,
v duhu združen bom s teboj.

K darovanju tu položi
mojo dušo na oltar.
Moje križe, moje delo
Večnemu ponudi v dar.

Pri povzdigovanju
moli v sveti hostiji Boga,
prosi, da me skrije
v rano svojega Srca.

Dušam vernim, mojim dragim
nesi sveto Rešnjo Kri,
grešnike, umirajoče
z njo pokropi, grehe izmij.

Ko bo mašnik se obhajal,
tudi meni, angel moj,
sveto hostijo prinesi,
moli Jezusa z menoj.

Prosi, naj ves svet deležen
dragih mašnih bo darov,
meni pa na dom prinesi
svete maše blagoslov. (E. Kremžar)

KLIC V STISKI IN POMOČ

Vsi, ki ste v tem času krize v osebni stiski ter potrebujete pogovor. Škofijska Karitas Celje vam nudi pomoč preko telefona 051 658 299 vsak dan med 8.00 — 13.00 ter 16.00 — 18.00.
Župnijska Karitas Gomilsko je v kontaktu s Civilno zaščito Braslovče. Če potrebujete dostavo hrane iz trgovine ali zdravil iz lekarne in podobno, pokličite brezplačno številko Civilne zaščite Braslovče 080 26 46 in z veseljem vam bodo pomagali!
Župnijska Karitas bo preko škofijske Karitas Celje, kot vsako leto, sredi aprila, delila hrano iz evropske pomoči. Prosimo vse, ki so se v tem času znašli v stiski — ali če kdo pozna koga v takšni situaciji — , da se obrnete na župnijsko Karitas (Simon Brdnik, Marija Orožim).

 

NEDELJA – 19. 04.

BELA – nedelja Božjega Usmiljenja

7.30

10.00

za vse žive in rajne župljane

za † Dragota (obl.) in vse Ribičeve

PONEDELJEK – 20. 04.

sv. Anicet

19.00 za † Jožeta Kunsta
TOREK – 21. 04.

sv. Anzelm

19.00 za † Ano Pristalič in vse njene
SREDA – 22. 04.

sv. Agapit

19.00 za † starše in brata Škoberne
ČETRTEK – 23. 04.

sv. Jurij

19.00 za † Marijo in Antona Pintar in vse Mehanove
PETEK – 24. 04.

sv. Aleksander

19.00 za † Brankota Pikla in vse Jakcove
SOBOTA – 25. 04.

sv. Marko, evangelist

19.00 za † Tejo Basle
NEDELJA – 26. 04.

3. velikonočna

7.30

10.00

za vse žive in rajne župljane

za † Silvota in Majdo Lenko