Kako začenjate, sedaj lahko rečemo, že tradicionalno peš romanje župnije Gomilsko na Brezje?

Z blagoslovom domačega župnika, ki je najlepša popotnica in daje posebno moč, se odpravimo izpred župnijske cerkve. Do sedaj vedno na petek, letos je bil to 9. maj. Vsi smo upali, da se v nedeljo, kot vedno do sedaj, snidemo z  našimi romarji, ki se bodo z različnimi prevoznimi sredstvi, od koles, motorjev, avtomobili in seveda avtobusom, odpravili za nami na Brezje, kjer imamo skupno sv. mašo. Bilo je samo upanje in trdna volja, zagotovila, da bo temu res tako, pa nobenega.

Beri naprej →

[Pokaži kot diaprojekcijo]

Blagoslov zelenja pri maši ob 10.30 na Gomilskem.

[Pokaži kot diaprojekcijo]

Letos smo se v ta namen zbirali od petka, 28. 2., do nedelje, 2. 3. Moto duhovnih dni je bil “Veselimo se življenja!” Namen ni bil zgolj v vzpodbujanju, ampak tudi v priznanju, da so se naši starejši prav gotovo znali veseliti življenja, da so zmogli skozi vse preizkušnje, ki so jim bile naložene. So naši učitelji in Učitelj. Tovrstna dogajanja pa jim lajšajo in bogatijo sedanje življenje. Vredni so, da so jim ponujene drugačne oblike duhovnega življenja v domačem okolju, saj imamo naravnost idealne pogoje za delovanje, ki so jih vsak po svojih močeh tudi soustvarjali. Vzdušje in občutki so bili vseskozi prijetni. Veselili in bogatili smo drug drugega, če drugače ne, pa s svojo prisotnostjo, pripadnostjo in predanostjo, skratka z Ljubeznijo. Vse to je pripomoglo k veliki spontanosti. Žal se nekateri prijavljeni niso mogli udeležiti, saj je vmes posegla viroza.

Beri naprej →

[Pokaži kot diaprojekcijo]

Pravijo, da je navada železna srajca. Pregovor prav gotovo, vsaj v primeru vsakoletnih organiziranj sredinih župnijskih srečanj za odrasle, ni izvit iz trte. Vabljeno je mlado in malo manj mlado, pa je slednjih vedno več kot prvih. Tudi tako je v redu, če vsaj zaenkrat ni drugače. Še bolje pa bi bilo iskati ravnovesje. S tovrstnim druženjem začnemo kar kmalu po novem letu, zaključimo pa nekje do sredine postnega časa.

Beri naprej →

Naši mladi so se tudi letos, odeti v posebna kraljevska oblačila, odpravili na pot po župniji, da bi župljanom zaželeli mir in blagoslov v novem letu. Podobno kot sveti trije kralji pred davnimi leti, ko so obiskali detece v revnem hlevčku na robu mesta Betlehem. Prinesli so mu darila in glede na nevarne razmere, ki so vladale v tistem času, sklenili z njim neke vrste zavezništvo.

Tu pa spet lahko iščemo podobnost, saj so naši “kralji” domove obiskovali tudi zaradi tega, da bi zbrali vsaj nekaj sredstev za misijone in tako s solidarnostjo polepšali vsakdanjik vrstnikov v daljnih krajih. Tovrstna pomoč jim celo spreminja življenja. Prav tako našim otrokom, saj se tako lahko prepričajo, da je mogoče večji mir doživeti tudi s solidarnostjo v različnih oblikah. Lahko samo s prijaznim voščilom, ali pa tako, da na posreden način prispeveš svoj delež k priskrbi sredstev vrstniku v daljnih deželah, kjer vladajo popolnoma drugačne razmere. Pa tu ne gre za mnogotere razvade, ki so del našega vsakdanjega življenja. Gre zgolj za zagotovitev osnovnih življenjskih potrebščin in izboljšanje učnih pogojev.

Nekaj naših kolednikov se je udeležilo dobro organiziranega škofijskega srečanja, ki je bilo v soboto, 18. januarja 2014,v Salezijanskem mladinskem centru v Celju.

Za potek akcije je skrbel g. župnik, ob pomoči nekaterih staršev, ki so predvsem pomagali pri prevozu v primeru daljših razdalj in za to jim izrekamo iskreno zahvalo.

Tekst: Marija Rančigaj

Foto: Miha Mahor